New York, New York

Na prvi dan leta 1898 so se do tedaj samostojna mesta Manhattan, Brooklyn, Queens, Bronx in Staten Island združila v novo mesto z imenom New York. Takrat so tudi prvič izvolili mestno upravo in župana kot šefa izvršilne oblasti združenega mesta.

To je bilo takrat mesto z 28 tisoč prebivalci, središče ZDA pa je postal leta 1785, ko je kongres odločil, da se tja preseli središče države iz Philadelphie. Vzrok je bil za današnje razmere docela nerazumljiv. Newyorškemu kongresniku John Jayu so namreč ponudili mesto zunanjega ministra, ta pa se je naveličal prevažati iz New Yorka v Philadelphio po slabih cestah. V mesto zunanjega ministra je privolil pod pogojem, če preselijo sedež v New York.

To je bilo v času, ko si mesto še ni opomoglo od britanske zasedbe in požarov, ki so divjali po njej med revolucijo. Večina prebivalcev je živela na južnem koncu polotoka. Po tlakovanih ulicah so se sicer sprehajali še prašiči, vendar se je gosposka nosila že po najnovejši pariški in londonski modi ter prirejala velike plese. Dne 30. aprila leta 1789 je v New Yorku prisegel prvi predsednik ZDA George Washington.

Newyorške oblasti so prepričljivo največji lastnik nepremičnin in največji delodajalec v velemestu. V lasti imajo vsaj pet tisoč stanovanjskih zgradb, ob tem pa še poslovne stavbe, bolnišnice, mostove, predore in vse mogoče drage objekte mestne infrastrukture. Delodajalec so vsakemu petemu od zaposlenih. Za mesto velja, da je »edina lokalna socialna država« na ameriških tleh. Vsak šesti prebivalec je odvisen od ene od oblik socialne pomoči: na okoli 8,5 milijona prebivalcev pride 1,2 milijona vzdrževanih ljudi (glede na podatke na spletu).

New York vzbuja še posebno zanimanje svetovne javnosti po terorističnem napadu na Svetovni trgovinski center 11. septembra 2001, že pred tem so ga mnogi imeli v nekaterih pogledih za središče sveta. Devetnajst moških iz Saudove Arabije in Egipta je pod vodstvom Egipčana Mohameda Ate ugrabilo štiri potniška letala in jih usmerilo proti New Yorku in Washingtonu. Ob 8.48 zjutraj se je v severni stolp Svetovnega trgovinskega centra na Manhattnu v New Yorku zaletelo letalo znamke Boeing 767 družbe American Airlines; 18 minut za njim se je v južni stolp zaletelo enako letalo družbe United Airlines. Dvajset minut pred deseto je na zgradbo Pentagona v Washingtonu treščil Boeing 757, v bližini Pittsburga pa se je zrušilo še eno letalo. Najvišja nebotičnika na Manhattnu sta zagorela in se zrušila. Zgorelo je eno krilo Pentagona. Amerika je kazala podobo države pod silovitim vojaškim napadom. Američanom so se sesule sanje o državi, ki je ni mogoče napasti. Občutek varnosti je izpuhtel. Že po nekaj minutah je bilo jasno, da je zgodovina radikalno spremenila smer.

Pregovori in reki

Armenski pregovor: Preden debeli shujša, je suhi že mrtev.

Nemški pregovor: Tolste kokoši znesejo malo jajc.

Portugalski pregovor: Knjige so zdravilo proti pozabi.

Španski pregovor: Knjig in prijateljev imej malo, a dobre.

Smeh ni greh

»Dragi, za novo leto sem ti spletla tale pulover.« »Saj ga vendar nosim že peto leto!« »Mar pred petimi leti ni bilo novega leta!?«

»Če pijem kavo, ne morem spati,« razlaga nekdo v družbi. Gostitelj mu odgovori: »Pri meni pa je ravno obratno. Kadar spim, ne morem piti kave.«