Svet v letu 2018

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 30. december 2018 / 09:48

Na tem mestu se skozi celo leto oziramo na dogajanja po svetu. Ob koncu leta pa naredimo še nekakšno inventuro. Popišimo na kratko izbrane dogodke, razdelimo jih na dve polletji in pod njima potegnimo črto …

Prvo polletje

Dne 6. februarja je ameriško zasebno podjetje SpaceX izvedlo uspešno krstno izstrelitev supertežke nosilne rakete Falcon Heavy, trenutno najzmogljivejše tovrstne rakete v operativni rabi. Od 9. do 25. februarja so v Pjongčangu v Južni Koreji potekale 23. zimske olimpijske igre; 4. marca sta rusko-britanski dvojni agent Sergej Skripal in njegova hči postala v Londonu žrtvi zastrupitve z živčnim strupom novičok; 28. marca je severnokorejski voditelj Kim Džong Un opravil prvi državniški obisk v tujini od prevzema oblasti leta 2011, in sicer pri kitajskem predsedniku Ši Džinpingu. Konec marca: Združeno kraljestvo in več kot dvajset evropskih držav ter Združene države Amerike so izgnali več kot sto ruskih diplomatov v odziv na incident z živčnim strupom v začetku marca, za katerega krivijo ruske oblasti. Dne 14. aprila so ameriška, britanska in francoska vojska izvedle koordiniran napad na vladne položaje v Siriji – v odgovor na domnevno uporabo kemičnega orožja v mestu Douma teden dni prej; 27. aprila je Kim Džong Un kot prvi severnokorejski voditelj vstopil na ozemlje Južne Koreje na meddržavno srečanje; 2. maja je baskovska teroristična organizacija ETA oznanila samorazpustitev in konec več kot petdeset let trajajočega boja za neodvisnost Baskije; 25. maja je v Evropski uniji stopila v veljavo Splošna uredba o varstvu podatkov, ki močno poostruje nadzor nad osebnimi podatki državljanov; 12. junija sta se na vrhu v Singapurju prvič v zgodovini srečala voditelja Združenih držav Amerike in Severne Koreje. Od 14. junija do 15. julija: svetovno prvenstvo v nogometu v Rusiji, naslov prvaka je osvojila francoska nogometna reprezentanca; 24. junij je Saudova Arabija ukinila prepoved upravljanja motornih vozil za ženske.

Drugo polletje

Dne 9. julija sta Eritreja in Etiopija uradno zaključili dvajset let trajajoč oborožen ozemeljski spor zaradi območja mesta Badme ob meji med državama; 17. julija sta Evropska unija in Japonska sprejeli gospodarski sporazum, s katerim je nastala največja prostotrgovinska cona na svetu v vrednosti tretjine svetovnega BDP-ja; 7. avgusta so Združene države Amerike enostransko znova uvedle sankcije proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa; 12. avgusta je pet obalnih držav – Rusija, Kazahstan, Azerbajdžan, Iran in Turkmenistan – podpisalo Konvencijo o pravnem statusu Kaspijskega jezera in končalo dvajsetletni spor o statusu. Istega dne je NASA izstrelila vesoljsko sondo Parker proti Soncu z namenom preučevanja Sončeve korone. Dne 30. septembra je v Makedoniji potekal referendum o spremembi imena države v Severno Makedonijo, s čimer naj bi rešili dolgoletni spor z Grčijo, a rezultat ni veljaven zaradi prenizke udeležbe; 8. oktober: Medvladni forum za podnebne spremembe je v svojem poročilu poudaril nujnost sprememb, s katerimi bi omejili globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnijo; 20. oktobra je proti Merkurju poletela raziskovalna sonda BepiColombo, skupni projekt Evropske in Japonske vesoljske agencije, s predvidenim prihodom leta 2025; 23. oktobra so na Kitajskem odprli most Hongkong–Džuhai–Macao prek izliva Biserne reke, kar je najdaljša čezmorska povezava na svetu; 4. novembra so volivci Nove Kaledonije na referendumu zavrnili neodvisnost od Francije. Dne 5. novembra je sonda Voyager 2 zapustila Osončje in postala drugi predmet človeške izdelave (po predhodniku leta 2012), ki je vstopil v medzvezdni prostor; 16. novembra je 26. Generalna konferenca za uteži in mere sprejela nove definicije za kilogram, amper, kelvin in mol (v veljavi bodo od 20. maja 2019 dalje); 25. novembra je kitajski embriolog He Džjankuj oznanil rojstvo deklic, ki jima je z etično sporno tehniko CRISPR spremenil genom za odpornost proti virusu HIV; 26. novembra je Nasina robotska sonda InSight uspešno pristala na Marsu, kjer bo preučevala zlasti geološko sestavo tal; 27. novembra je Ukrajina razglasila vojno stanje v odziv na incident z ruskim zasegom vojaških ladij v Kerškem prelivu pri Krimu; 10. decembra so v Marakešu predstavniki več kot 150 držav članic Združenih narodov potrdili t. i. Marakeško pogodbo, dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah … (Vir: Wikipedija)

Ocena celega leta

V letu 2018 se je torej zgodilo marsikaj novega in izjemnega, a hkrati nič takega, kar bi usodno spremenilo življenja večine od sedmih milijard Zemljanov. Tretja svetovna vojna še ni izbruhnila, čeprav jo nekateri vztrajno podžigajo. Zaželimo si še mnogo za nas vsaj tako dobrih let, kot je bilo to, in privoščimo več miru in blaginje tudi tistim, ki ju nimajo.