Prepovedano suženjstvo
Leta 1865 je 18. decembra začel veljati 13. amandma k ustavi ZDA, ki je prepovedoval suženjstvo. Ko so v ameriški državljanski vojni zmagovite čete severa spravile jug na kolena, je bilo videti, da sta rešeni dve najpomembnejši težavi: ohranjena je bila enotnost države in odpravljeno suženjstvo. Na žalost s tem težava ni bila rešena.
Leta 1860 je bil za ameriškega predsednika izvoljen Abraham Lincoln, ki je bil znan kot oster nasprotnik suženjstva. Aprila 1861 je izbruhnila državljanska vojna, ki je bila zelo krvava in gospodarsko uničujoča, saj je Združene države Amerike stala več življenj (več kot šeststo tisoč mrtvih), kot je pozneje padlo Američanov v vseh vojnah od začetka ZDA do sedaj.
Kljub temu da je bil sever od vsega začetka močnejši po gospodarskih potencialih in tudi po številu prebivalstva (21 milijonov na severu in 11 milijonov na jugu, od tega jih je bilo tri milijone sužnjev), njegova zmaga ni bila lahka. Na pomembnejšem vzhodnem bojišču so bile južnjaške sile pod poveljstvom generala Roberta E. Leeja veliko boljše in so uspele nanizati serijo velikih zmag nad severnjaškimi silami. Šele ko se je severni vojski posrečila pomorska blokada južnih držav, ki so orožje kupovale v Evropi, se je zmaga začela nagibati na njihovo stran. General William Tecumseh Sherman je z uničevalnim pohodom skozi Georgio in Južno Karolino obe državi gospodarsko uničil. Aprila 1865 je bilo s kapitulacijo generala Roberta Edwarda Leeja pri Appomattoxu v Virginiji konec secesijske vojne. Že leta 1863 je Lincoln objavil deklaracijo o enakopravnosti sužnjev, nekaj dni po kapitulaciji južnih držav pa je v svojem drugem predsedniškem mandatu postal žrtev atentata.
Ko je kongres sprejel 13. amandma, je bila na papirju stvar urejena, toda resničnost je bila drugačna. Na tisoče in tisoče osvobojenih črncev je tavalo po mestih in umiralo od lakote in bolezni. Zvezna vlada je ustanovila centre za osvobojene sužnje, ki so mnogim dajali hrano in streho nad glavo. Najhuje je bilo na jugu, kjer so posamezne države sprejele svoje zakone, po katerih črnci sicer niso bili več sužnji, bili pa so v podrejenem položaju in popolnoma nezaščiteni. Ob razglasu o osvoboditvi je bilo na plantažah južnih držav približno štiri milijone sužnjev.
V svetu je najbolj znana usoda ameriških sužnjev, vendar je bilo dolgo suženjstvo razširjeno povsod po svetu. Sužnje so imeli že v mikenski dobi, pozneje pa so napadalci s severa spremenili v sužnje vse prebivalce Grčije. V antiki je bilo zelo razširjeno zasužnjevanje vojnih ujetnikov. Šele z nastankom krščanstva je postalo njihovo življenje znosnejše. Večina evropskih držav je v začetku 19. stoletja odpravila suženjstvo, vendar jih je mnogo podpiralo ilegalno trgovino z belim blagom. Vseeno pa obstajajo dokazi, da so v Afriki trgovali s sužnji še leta 1935 …
Iskrice in izreki
Tisto, kar spoštujemo, in tisto, česar se bojimo, je v našem telesu. (Lao Ce)
Nasilje koristi samo tistim, ki nimajo kaj izgubiti. (Jean-Paul Sartre)
Javnost je kot ječmen na polju – nagne se po vetru. (Boleslav Prus)
Smeh ni greh
Mož se potoži prijatelju: »Moja žena je izredno raztresena. Vse pozabi. Pomisli, dal sem ji denar, da bi mi kupila dve srajci, namesto tega pa je sebi kupila klobuk.«
»Odločil sem se, da bom letos silvestroval v Laškem. Precej bom prihranil zaradi nižje cene piva.« »Vendar te bo veliko stalo prenočišče.« »Nič hudega, bom pa več popil ...«