Vse manj naravnih drevesc

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 10:59

Čeprav v Zavodu za gozdove Slovenije spodbujajo nakup naravnih, v Sloveniji vzgojenih drevesc za okraševanje, uporaba tovrstnih drevesc še vedno upada. V zadnjih letih izdajo lastnikom gozdov in nasadov za posek drevesc približno 27 tisoč nalepk na leto, še pred petimi leti so jih tretjino več.

Kranj – V božično-novoletnem času stanovanja, stanovanjske hiše, poslovne in javne prostore praznično okrasimo tudi z okrasnimi drevesci, najpogosteje z drevesci smreke, redkeje pa z drevesci jelke in bora. V Zavodu za gozdove Slovenije so tudi letos določili pravila za pridobivanje in prodajo okrasnih drevesc. Pravila določajo, da morajo biti v slovenskih gozdovih posekana gozdna drevesca, namenjena za okraševanje, v decembru med prevozom in med prodajo označena z nalepko rdeče barve, na kateri je letnica 2018. Z nalepko morajo biti označena tudi gozdna drevesca, pridobljena iz nasadov okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji. Lastniki gozdov lahko pridobijo nalepke na zavodu za gozdove skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk (do 25) dobijo brezplačno, za večje število morajo odšteti po 27 centov za nalepko. Lastniki lahko sekajo smrečice za okraševanje na zaraščajočih kmetijskih površinah, na površinah pod daljnovodi in na cestnih brežinah, pridobijo pa jih lahko tudi z redčenjem pregostih sestojev na gozdnih površinah v pomlajevanju, ki so se v zadnjih letih zaradi naravnih ujm zelo povečale.

Brez nalepke so na tržišču lahko le okrasna drevesca iz uvoza, okrasna drevesca v lončkih ter drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača, kot so na primer drevesca omorike, srebrne smreke, kavkaške jelke in podobno. Ta drevesca prihajajo na trg večinoma iz nasadov iz drugih držav članic Evropske skupnosti. Nekatera drevesca, zlasti okrasne jelke iz držav severne Evrope, predstavljajo tudi grožnjo našemu gozdu, saj lahko v Slovenijo zanesejo bolezni, ki bi v primeru razširitve na rastoče jelke povzročile večjo škodo v naših gozdovih in parkih. Taka bolezen je sušica jelovih poganjkov, ki je po doslej znanih podatkih razširjena v nasadih božičnih drevesc v državah Severne Evrope in v Veliki Britaniji.