Ponosni na preteklost, zazrti v prihodnost

Besedilo: Neža Rozman
Kategorija: Kranjska Gora / ponedeljek, 10. december 2018 / 11:17

Leta 1948 so zagnali prvo vlečnico v Kranjski Gori, tako je letos smučišče obeležilo že sedemdesetletnico delovanja, ime kraja pa so bele strmine ponesle v širni svet.

Kranjska Gora – Sedemdeset let že mineva, odkar so odprli prvo vlečnico Preseka v Kranjski Gori, poganjali so jo zobniki ostarelega tanka, sidra na njej pa so bila Elanova. Deset let kasneje, leta 1958, so pognali napravi na Vitranc, danes pa je kranjskogorsko smučišče eno bolj prepoznavnih v Sloveniji. Ob praznovanju jubileja so pod vznožjem smučišča pripravili parado, v kateri so sodelovali otroci iz domače Osnovne šole Josipa Vandota in Pihalni orkester Jesenice - Kranjska Gora. Spomnili pa so se tudi začetkov smučanja, in sicer so člani Društva Rovtarji pripravili pravo predstavo, ko so se z lesenimi smučmi spustili po hribu, prikazali pa so tudi star običaj mazanja smuči.

Janez Hrovat, župan Kranjske Gore, je dejal, da smučišče piše zgodbo o uspehu kraja, na občini pa se trudijo z investicijami slediti razvoju – upajo, da kmalu dobijo kabinsko žičnico na vrh Vitranca. Tudi letos so za vse kranjskogorske osnovnošolce in srednješolce na voljo brezplačne smučarske vozovnice, saj so ne nazadnje smučarska občina, in kot pravi župan, so te nujne, da se razvijejo mladi smučarski talenti. Zbrane je nagovoril tudi Anders Emil Magnus Rydelius, predsednik nadzornega odbora smučišča, ki je dejal, da je Kranjska Gora prav zaradi številnih smučarskih dogodkov znana po celem svetu. S temi besedami je začel tudi Janez Pristavec, direktor smučišča, ki je natrosil številne zanimive zgodovinske podatke o kranjskogorskih belih strminah. Med drugim so leta 1931 odprli prvo smučarsko šolo v Jugoslaviji, lani pa so se smučarji po hribih spustili kar 2.800.000-krat, v skupni dolžini je to toliko, kolikor bi znašala 54-kratna pot okoli Zemlje.

Slavnostno praznovanje so si ogledali tudi nekdanji in zdajšnji zaposleni na kranjskogorskih smučiščih, med njimi je bil tudi Marjan Lavtižar, nekdanji žičničar, ki je delil spomin na rane začetke priprav na smučišče. Dejal je, da je okoli 150 otrok, ki so bili doma vse od Ljubljane do Rateč, sekalo drevje okoli količkov, ki so nakazovali potek bodoče proge, da so se dela lotili, pa so čakali kar do jeseni, saj so se poleti raje kopali.