Potica

Pravijo, da nisi prava gospodinja, dokler ne znaš speči prave slovenske potice. Ne spomnim se, kdaj sem sama spekla svojo prvo. Niti nimam v spominu, da bi bila moja prva potica kakšna huda polomija. Najverjetneje sem jo spekla po navodilih mojstra Ivana Ivačiča, čigar kuharica iz leta 1967 (ki je, mimogrede, starejša od mene) ima v naši družini status biblije. Po orehovi sem se lotila tudi makove, mandljeve, pehtranove, pa lešnikove s karamelo, celo (odlične) veganske …

A peka potice med slovenskimi kuharicami vendarle velja za pravi preizkus mojstrstva. Še vedno hranim na roke napisan recept domače pekarske mojstrice Stanke iz Poljanske doline izpred skoraj dveh desetletij. Gospa Stanka je v svojem življenju spekla na stotine izvrstnih potic. »Pazi!« piše v receptu. »Temperatura moke, prostora in sestavin mora biti enaka, da ni šoka za testo. Pomembno je, da testo enakomerno razvaljaš in enakomerno namažeš; da imata testo in nadev enako temperaturo; da ni prepiha v prostoru, v katerem vzhaja potica.« In za konec ultimativni nasvet: »Testo je živa stvar, zato dobiš nazaj tisto, kar vložiš vanj.« Spominjam se, da je gospa Stanka eno takšno slastno orehovo potico prinesla v redakcijo. Tako dobre potice še nismo jedli ...

Spomladi sva se s kolegico Špelo s Slovenskih novic, prav tako ljubiteljico peke, udeležili delavnice peke potice na Jesenicah. Še ena domača mojstrica, Ruda s Studenčic, je navdušila s svojim sproščenim pristopom. Peka potice ni nobena 'kunšt', je razlagala. »Če daš prave sestavine, prave količine, če je v kuhinji toplo, nimaš česa zgrešiti!« In tanko razvaljana, bogato namazana orehova potica, ki je nastala, je bila res prava kraljica med poticami …

V Sloveniji je potica na mizi za vsak večji praznik. Najbolj značilna za bližajoči se božični čas je orehova potica, pa tudi lešnikova, mandljeva, medena, makova ...

Kot je nekoč dejal etnolog prof. dr. Janez Bogataj, eden od slovenskih pregovorov pravi, da življenje ni potica. A sam je prepričan nasprotno: da življenje je kot potica: pogosto zvito, bolj ali manj nadevano, bolj ali manj sladko, včasih zasoljeno, z večjo ali manjšo luknjo v sredini.

Morda je tudi peka potice kot izzivi v življenju: če ti ne uspe prvič, naslednjič poskusiš znova. In če je tudi drugič polomija, se ne vdaš in ponovno zamesiš ... Dokler ti slednjič ne uspe.

Letos za božič se lotim peke potratne potice.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Lepi rezultati žirovskih skakalcev

Žiri - »Klub je v preteklem obdobju posloval uspešno, merjeno tako po rezultatih kot po poslovanju,« nam je po skupščini Smučarskega skakalnega kluba Alpina Žiri povedal predsedn...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sreda, 5. november 2008 / 07:00

Iz rdečega v zeleno

Kranj – Po zatišju in vnovičnih padcih indeksov večine pomembnejših delnic na Ljubljanski borzi se je stanje v drugi polovici tedna rahlo popravilo. Oba borzna indeksa sta sicer zabeležila...

Šport / sreda, 5. november 2008 / 07:00

Izredni občni zbor jeseniških hokejistov

Jesenice - Podpredsednik HK Acroni Jesenice Matjaž Skube je za ta četrtek, 6. novembra, ob 12. uri sklical izredni občini zbor Hokejskega kluba Acroni Jesenice. Potekal bo...

Kronika / sreda, 5. november 2008 / 07:00

Voznike opozarjajo tudi "roke"

Na gorenjski avtocesti v napačno smer zapelje zelo malo voznikov, k temu pa verjetno pripomorejo tudi opozorilne table Roka, ki so jih začeli postavljati pred dobrim letom.

Zanimivosti / sreda, 5. november 2008 / 07:00

Dnevi srbske kulture

Kulturno društvo Brdo je na Dnevih srbske kulture gostilo več kot sto udeležencev iz drugih držav. Osrednji dogodek je bila folklorna manifestacija Razigrana Mladost.

Tržič / sreda, 5. november 2008 / 07:00

Poskrbeli za obnovo spomenika

Spomenik padlim v prvi svetovni vojni na tržiškem pokopališču je spet dobil lepšo podobo.