Potica

Besedilo: Urška Peternel
Kategorija: Zanimivosti / nedelja, 9. december 2018 / 12:25

Pravijo, da nisi prava gospodinja, dokler ne znaš speči prave slovenske potice. Ne spomnim se, kdaj sem sama spekla svojo prvo. Niti nimam v spominu, da bi bila moja prva potica kakšna huda polomija. Najverjetneje sem jo spekla po navodilih mojstra Ivana Ivačiča, čigar kuharica iz leta 1967 (ki je, mimogrede, starejša od mene) ima v naši družini status biblije. Po orehovi sem se lotila tudi makove, mandljeve, pehtranove, pa lešnikove s karamelo, celo (odlične) veganske …

A peka potice med slovenskimi kuharicami vendarle velja za pravi preizkus mojstrstva. Še vedno hranim na roke napisan recept domače pekarske mojstrice Stanke iz Poljanske doline izpred skoraj dveh desetletij. Gospa Stanka je v svojem življenju spekla na stotine izvrstnih potic. »Pazi!« piše v receptu. »Temperatura moke, prostora in sestavin mora biti enaka, da ni šoka za testo. Pomembno je, da testo enakomerno razvaljaš in enakomerno namažeš; da imata testo in nadev enako temperaturo; da ni prepiha v prostoru, v katerem vzhaja potica.« In za konec ultimativni nasvet: »Testo je živa stvar, zato dobiš nazaj tisto, kar vložiš vanj.« Spominjam se, da je gospa Stanka eno takšno slastno orehovo potico prinesla v redakcijo. Tako dobre potice še nismo jedli ...

Spomladi sva se s kolegico Špelo s Slovenskih novic, prav tako ljubiteljico peke, udeležili delavnice peke potice na Jesenicah. Še ena domača mojstrica, Ruda s Studenčic, je navdušila s svojim sproščenim pristopom. Peka potice ni nobena 'kunšt', je razlagala. »Če daš prave sestavine, prave količine, če je v kuhinji toplo, nimaš česa zgrešiti!« In tanko razvaljana, bogato namazana orehova potica, ki je nastala, je bila res prava kraljica med poticami …

V Sloveniji je potica na mizi za vsak večji praznik. Najbolj značilna za bližajoči se božični čas je orehova potica, pa tudi lešnikova, mandljeva, medena, makova ...

Kot je nekoč dejal etnolog prof. dr. Janez Bogataj, eden od slovenskih pregovorov pravi, da življenje ni potica. A sam je prepričan nasprotno: da življenje je kot potica: pogosto zvito, bolj ali manj nadevano, bolj ali manj sladko, včasih zasoljeno, z večjo ali manjšo luknjo v sredini.

Morda je tudi peka potice kot izzivi v življenju: če ti ne uspe prvič, naslednjič poskusiš znova. In če je tudi drugič polomija, se ne vdaš in ponovno zamesiš ... Dokler ti slednjič ne uspe.

Letos za božič se lotim peke potratne potice.