Potica

Pravijo, da nisi prava gospodinja, dokler ne znaš speči prave slovenske potice. Ne spomnim se, kdaj sem sama spekla svojo prvo. Niti nimam v spominu, da bi bila moja prva potica kakšna huda polomija. Najverjetneje sem jo spekla po navodilih mojstra Ivana Ivačiča, čigar kuharica iz leta 1967 (ki je, mimogrede, starejša od mene) ima v naši družini status biblije. Po orehovi sem se lotila tudi makove, mandljeve, pehtranove, pa lešnikove s karamelo, celo (odlične) veganske …

A peka potice med slovenskimi kuharicami vendarle velja za pravi preizkus mojstrstva. Še vedno hranim na roke napisan recept domače pekarske mojstrice Stanke iz Poljanske doline izpred skoraj dveh desetletij. Gospa Stanka je v svojem življenju spekla na stotine izvrstnih potic. »Pazi!« piše v receptu. »Temperatura moke, prostora in sestavin mora biti enaka, da ni šoka za testo. Pomembno je, da testo enakomerno razvaljaš in enakomerno namažeš; da imata testo in nadev enako temperaturo; da ni prepiha v prostoru, v katerem vzhaja potica.« In za konec ultimativni nasvet: »Testo je živa stvar, zato dobiš nazaj tisto, kar vložiš vanj.« Spominjam se, da je gospa Stanka eno takšno slastno orehovo potico prinesla v redakcijo. Tako dobre potice še nismo jedli ...

Spomladi sva se s kolegico Špelo s Slovenskih novic, prav tako ljubiteljico peke, udeležili delavnice peke potice na Jesenicah. Še ena domača mojstrica, Ruda s Studenčic, je navdušila s svojim sproščenim pristopom. Peka potice ni nobena 'kunšt', je razlagala. »Če daš prave sestavine, prave količine, če je v kuhinji toplo, nimaš česa zgrešiti!« In tanko razvaljana, bogato namazana orehova potica, ki je nastala, je bila res prava kraljica med poticami …

V Sloveniji je potica na mizi za vsak večji praznik. Najbolj značilna za bližajoči se božični čas je orehova potica, pa tudi lešnikova, mandljeva, medena, makova ...

Kot je nekoč dejal etnolog prof. dr. Janez Bogataj, eden od slovenskih pregovorov pravi, da življenje ni potica. A sam je prepričan nasprotno: da življenje je kot potica: pogosto zvito, bolj ali manj nadevano, bolj ali manj sladko, včasih zasoljeno, z večjo ali manjšo luknjo v sredini.

Morda je tudi peka potice kot izzivi v življenju: če ti ne uspe prvič, naslednjič poskusiš znova. In če je tudi drugič polomija, se ne vdaš in ponovno zamesiš ... Dokler ti slednjič ne uspe.

Letos za božič se lotim peke potratne potice.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 8. avgust 2012 / 07:00

Prva begunjska avantura

Povezava med starimi in mladimi se zdi nemogoča. Športna rekreacija je ena od dejavnosti, ki pripomore k združitvi na najlepši možen način. Le ideja mora biti prava. In pravo idejo je dobila Nina...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / sobota, 8. december 2018 / 13:09

Avstrijci gradijo, pri nas se zapleta

Gradnja druge cevi predora Karavanke se na slovenski strani očitno še ne bo kmalu začela.

Nasveti / sobota, 8. december 2018 / 13:05

Pokvarjeno oko

Iz Berlina prifrčijo prvi novoletni pozdravi, a na njih ni novoletnih okraskov, tudi napisa Frohe Weihnachten ne. Skrivnostno zre vame prelepa ženska, ki vabi na Muzejski otok. Za popolno razglašen...

GG Plus / sobota, 8. december 2018 / 13:04

Zgodba kot ulita

Zakaj »zgodba kot ulita«? Zato, ker je to zgodba velike livarske družbe LTH Castings, ki ima svoj sedež v Škofji Loki. Zajema njen razvoj od podjetja Motor, ustanovljenega leta 1948, osredotoča pa...

Zanimivosti / sobota, 8. december 2018 / 12:58

Ni zime za Eskime

Ni zime za Eskime, bi lahko zapisali pod fotografijo, ki je bila v nedeljo posneta na Pokljuki na tekmi biatlonskega svetovnega pokala. Da so temperature za ta čas visoke, je očitno želel pokazati...

GG Plus / sobota, 8. december 2018 / 12:57

Vodiška Johanca, verska sleparka

V Repnjah pri Vodicah se je 4. decembra 1885 rodila verska sleparka Ivana Jerovšek, ki so jo začeli imenovati Vodiška Johanca. Če je njeno igrano krvavenje v tistem času pomenilo priložnost za spop...