Franjo Sirc in njegov pečat Kranju

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (175)

Trgovec in industrialec Franjo Sirc, ki je dal v svojem življenju močan pečat industrijskemu Kranju, se je rodil 27. novembra 1891 v Kranju. Med drugim je bil tudi oče pomembnega slovenskega ekonomista, na smrt obsojenega Ljuba Sirca. S sinom sta bila oba obsojena na razvpitem Nagodetovem procesu. Franjo se je rodil očetu Francu in materi Magdi, hčerki Petra Pavla Franchettija. S štiri leta mlajšim bratom Vinkom sta kmalu ostala brez očeta, saj je umrl zaradi tuberkuloze.

Šolal se je na slovanski trgovski akademiji v Pragi. Najprej je bil zaposlen kot praktikant pri podružnici praške Obrtniške banke v Trstu. Od oktobra 1911 je bil zaposlen kot uradnik na centrali Kreditne banke v Ljubljani. Nekaj časa prve svetovne vojne je preživel tudi na bojišču. Po odpustu iz vojske je v Kranju postal vodja materine trgovine. Septembra 1918 se je poročil z Zdenko, hčerko Cirila Pirca. Materino trgovino je želel spremeniti v veletrgovino, vendar se mu to ni posrečilo. Začel je iskati nove možnosti zaslužka. Leta 1922 je postal direktor podružnice Slavenske banke v Kranju. Pri tem mu je pomagal Ciril Pirc, ki je maja 1921 postal kranjski župan. Podružnica banke je bila v stavbi tiskarne Sava, ki je bila predhodnica Gorenjskega tiska (na prostoru sedanjega Globusa). Ciril Pirc, ki je bil direktor tiskarne, je po prvi svetovni vojni vključil Franja Sirca v svoje podjetje in ga postavil za odgovornega urednika v tiskarni Sava v Kranju. 

V letu 1928 je sodeloval pri ustanavljanju več večjih podjetij v Kranju. Z domačim kapitalom je bila zgrajena tudi njegova tekstilna tovarna v Stražišču pri Kranju. Od gostilničarja in posestnika Pavla Šmida je kupil zemljišče v Stražišču nad Gaštejskim klancem. Ko je od občine Stražišče dobil potrebna dovoljenja, je začel graditi tkalnico. Tovarna je zaposlovala petdeset delavcev, na leto je proizvedla med osemsto tisoč in 1.250.000 tekočih metrov bombažne tkanine. Ob izbruhu druge svetovne vojne je bilo uničeno vse, kar je dolga leta ustvarjal. Nemški okupator, pred katerim se je z družino umaknil v Ljubljano, je ukinil proizvodnjo tekstila in uvedel proizvodnjo za vojaške potrebe.

Po končani vojni je na ministrstvu za industrijo in rudarstvo dobil mesto referenta za tekstilno industrijo. Veliko je potoval po svetu. Njegovo zadnje potovanje je bilo v Varšavo leta 1947. Po vrnitvi je bil aretiran in obtožen, da je posredoval podatke o stanju jugoslovanske tekstilne industrije. Na Nagodetovem procesu je bil obsojen na deset let odvzema prostosti s prisilnim delom. Njegovo premoženje je bilo zaplenjeno, za deset let pa je izgubil tudi politične pravice. Avgusta 1950 so ga pogojno izpustili s prestajanja kazni, tri mesece kasneje pa je umrl.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Podljubelju se je 27. 11. 1860 rodil gospodarstvenik Andrej Šarabon. Leta 1923 je bil soustanovitelj in nato predsednik upravnega sveta tiskarne Merkur.

V Kamniku se je 29. 11. 1795 rodil verski in družbeni reformator Andrej Bernard Smolnikar, ki je od leta 1837 živel in deloval v ZDA.

V Srednjih Bitnjah pri Kranju se je 30. 11. 1845 rodil misijonar Andrej Šifrer.

V Pevnem pri Škofji Loki se je 2. 12. 1858 rodil duhovnik in politik Andrej Kalan. Bil je med pobudniki ustanovitve Univerze v Ljubljani.