Rudolf Maister, Sto let severne meje
»Da, nekaj je treba storiti. Gotovo je, da politični voditelji v narodnem svetu niso sposobni in zaradi strankarske razcepljenosti in medsebojnega nezaupanja in mržnje nič ne zmorejo. Vsega tega ne razumejo in tudi ne znajo. Samo pogovarjali bi se z Nemci in politizirali. Celo Ljubljana ne kaže zanimanja. Torej – mi, vojaki! Krog njegovih vojakov je za takojšnje dejanje. A za kakšno dejanje in kako? Z orožjem napasti nemške oficirje in vojake, zavzeti vojašnice in pobiti vse, ki bi se upirali? V mestu je več nemških vojaških oddelkov kot slovenskih, največ je oficirjev in – na koncu vojske spet vojska? Kako bi to odjeknilo v antantnih krogih, kako v Italiji? Torej čakati na priložnost. Da, a čas hiti! Priložnost je treba spoznati in pravočasno zgrabiti. Major se je vznemirjal. Čemu se pekli s to stvarjo? Že leto dni mu brodi po glavi, kako odtrgati slovensko zemljo od nemške oblasti. Štajersko in Koroško. Govori in snuje s politiki in javnimi delavci, s preprostimi ljudmi, s študenti in vojaki. Vojaška oblast ga zasleduje, prireja mu preiskave, mu ne zaupa komandnih položajev in ga drži v zaledju. Vedno je na robu vojaškega sodišča. Zakaj ravno on? Ali ni drugega? Če bi se ljudje, ki čutijo v sebi zavest poslanstva, tako vpraševali, ne bi bilo velikih in odločilnih dejanj. Prav res, drugega ni. Edini višji oficir v tem mestu je, njim ne bi uspelo, ne bi jih poslušali. Taka je vojaška miselnost … On bi mogel. In končno – nemir je v njem, nemir strasti za ustvarjanje.« /…/ »Maister stoji ob mizi bled, visoko zravnan in še bolj mu žarijo temne oči. Desnico je stisnjeno v pest položil predse na mizo. Glas mu je zvonek in odločen: 'Ne priznavam nikakih točk, Maribor razglašam za jugoslovansko posest in prevzamem v imenu svoje vlade poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.' Smrtna tišina. Obrazi častnikov so zbegani. Major preleti s pregledom vse zapovrstjo in ujame stik s tem zbeganim ozračjem. 'Kdor bi se na območju moje oblasti upiral mojim poveljem, pride pred moje vojaško sodišče!' Vse, kar govori, je izmišljeno, je fikcija, vse to o vladi in o vojnem sodišču …« (Str. 31–33)
Tako je Maistrovo ključno dejanje povzel Mihael Glavan. General, ki je bil v tistem trenutku še major, je nastopil kot kak hazarder. Podobnih dejanj so bili v minulem stoletju zmožni samo še ustanovitelji OF leta 1941 in ustanovitelji slovenske države v letu 1991. Vsi ti bi bili lahko našim politikantom za zgled, ta knjiga pa za učbenik.



Zgornja Gorenjska
Kranjska Gora
Jesenice
Žirovnica
Radovljica
Bled
Gorje
Bohinj
Osrednja Gorenjska
Tržič
Naklo
Kranj
Preddvor
Jezersko
Šenčur
Cerklje na Gorenjskem
Južna Gorenjska
Železniki
Žiri
Gorenja vas-Poljane
Škofja Loka
Medvode
Vodice
Vzhodna Gorenjska
Komenda
Kamnik
Mengeš
Trzin
Domžale
Moravče
Lukovica
Karavanke

