Podelili kuharske kape

Prvo slovensko samostojno izdajo svetovno priznanega neodvisnega kulinaričnega vodnika Gault&Millau v slovenščini in angleščini je pospremil gala večer, kulinarični dogodek, ki ga je gostil Grand hotel Union v Ljubljani. Šepetalo se je, da je bil to eden težje pričakovanih tovrstnih dogodkov – in vprašanje, če ne edini, na katerem smo na enem mestu srečali skoraj vse znane kuhalnice Slovenije.

Direktorica Ga­u­lt&Millau Slovenija Mira Še­mić, ena najvid­nejših slovensk­ih vinskih strokovnjakinj pri nas, je že ob najavi kulinaričnega vodnika, ki ga postavljajo ob bok Michelinu, saj se je in se še včasih razvije diskusija, kateri od obeh je pomembnejši, poudarila, da bomo s tem vodnikom Slovenijo postavili na zemljevid gastronomije. Tokrat je le še ponovila: »Slovenija je s tem vodnikom dobila rumeni potni list za svet gastronomije.«

Gault&Millau Slovenija 2019 predstavlja 130 gostiln in restavracij, petdeset priljubljenih zbirališč, petdeset izvrstnih vinskih kleti in kar 15 malih pivovarjev. Ocenjevanja so potekala po standardih vodnika Gault&Millau, ki so enaki v vseh državah, in sicer anonimno – inšpektorji oziroma ocenjevalci pa so vedno plačali svoj račun. Da je prihod tovrstnega vodnika za Slovenijo res pomemben dogodek, je mnenja tudi Côme de Chérisey, lastnik in direktor družbe, ki izdaja kulinarični vodnik Gault&Millau, ter predsednik Gault&Millau International. Gastronomski vodnik že 45 let in v 23 državah ocenjuje in izbira, a ne samo najboljše restavracije, tudi pop lokale oziroma trendovska zbirališča s kakovostno ponudbo hrane.

Dve kuhinji zelo visoke kakovosti

Najboljša kuhinja res izjemne kakovosti je po vodniku Gault&Millau nag­rajena s petimi kuharskimi kapami, a v Sloveniji takšne restavracije (še) nimamo. Štiri kuharske kape pa je dobilo kar nekaj znanih kulinaričnih naslovov, kjer sta kar dva dosegla isto število točk – 17,5. To sta Hiša Franko v Kobaridu in Gostilna pri Lojzetu na dvorcu Zemono. Prav tako so štiri kape – a pol točke manj – dobile še štiri restavracije: Hiša Denk, Ošterija Debeluh, Mak in Strelec. Petindvajset je takih, ki so dobile tri kape, nekaj dve in tudi eno kapo.

Večer priznanj

Gala večer v Unionu je navdušil tudi s spremljevalnim kulinaričnim programom. Gostje so okušali grižljaje različnih slovenskih kuharskih mojstrov, si privoščili kozarec vina, penine ali šampanjca; pravi šov pa je s svojim nastopom in pristopom k razrezu petdesetkilogramskega tuna povzročil japonski chef Ippei Uemura, ki mu je Guallt&Millau nadel naziv najboljšega mladega chefa za leto 2017 in ima restavracijo v Marseillu. Obiskovalcem ljubljanskega dogodka pa je tako pokazal, kako različne vrste rezov vplivajo na okus izvrstne tunine in jo še poudarijo.

Vodenje programa so to­krat zaupali Almi Kochavy, »mami« ljubljanske Odprte kuhne, ter gorenjskemu chefu Binetu Volčiču, ki ga ljudje poznajo iz televizije in tudi po njegovih drznih kombinacijah in Monstera bistroju v Ljubljani.

Gorenjcev ni manjkalo

Tako med gosti kot na odru smo tokrat lahko videli kar nekaj Gorenjcev. To je bil namreč tudi večer nazivov in priznanj Gault&Millau Slovenije 2019. Prestižni naziv za chefa oziroma kuharja leta je šel naravnost v gorenjske roke: to je postal Igor Jagodic, ki ga najdemo v prostorih stolpa na Ljubljanskem gradu, v restavraciji Strelec. Naziv za kuharico tradicije je šel na Dolenjsko, v roke Meti Repovž iz Gostilne Repovž; kuhar prihodnosti je postal David Vračko iz mariborske restavracije Mak; naziv mladi talent je pripadel Mojmirju Marku Šiftarju iz restavracije Evergreen v Smledniku; za prispevek k razvoju slovenske sodobne kulinarike so nagradili ravno tako Gorenjca, in sicer Janeza Bratovža iz znamenite ljubljanske restavracije JB; za najboljšega natakarja so razglasili Matica Šubica iz ljubljanskega Maxima, za najboljši pop 2019 oziroma popularno zbirališče pa Odprto kuhno. In ko je voditeljica v ovojnici zagledala zapisano ime svojega projekta, se je – verjemite – neizmerno razveselila. Z njo pa tudi vsi drugi prejemniki prestižnih naslovov in kap.