#MeToo/Jaz tudi
Gibanje #MeToo/Jaz tudi se je začelo že jeseni 2017, v letu 2018 pa se je še razmahnilo. Ženske, ki v njem sodelujejo, so vse bolj samozavestne, moški se v tej zadevi držijo bolj defenzivno. Češ: jih bo že minilo. Pa jih še ni …
Ko gre feminizem predaleč
Če mogoče kdo ne ve, za kaj gre; gre za gibanje proti spolnemu nadlegovanju žensk in še zlasti proti temu, da morajo te, če hočejo nekaj doseči, to hotenje »plačati« s spolnimi uslugami. Pokazalo se je, da je bilo tega posebej veliko v filmski industriji. K tistemu, kar smo o tem fenomenu že napisali, dodajamo samo še izjavi dveh zelo različnih dam. Prva je slovita, a že nekoliko odslužena kanadsko-ameriška zvezdnica Pamela Anderson, 51-letna igralka ikonične televizijske serije Obalna straža (Baywatch). Prsata gospa meni, da ima lahko gibanje #MeToo, ki opozarja na spolne zlorabe, negativen vpliv na moške. »Menim, da gre lahko feminizem predaleč. Sem feministka, a mislim, da je ta tretji val feminizma dolgočasen. Paralizira moške, zato je gibanje #MeToo zame preveč. Se opravičujem, ker sem bila tako neposredna. Verjetno bom zdaj doživela pravi pogrom.« In dodaja: »Moja mama mi je vedno govorila, da nikoli ne smem iti v hotel z neznancem. Če ti nekdo v kopalnem plašču odpre vrata, ti pa si dogovorjen za poslovni sestanek, moraš takoj oditi in se dogovoriti s kom drugim. Nekatere stvari ti mora povedati že zdrava pamet. Če pa že vstopiš v tisto sobo ... vsaj dobi službo. Sem Kanadčanka in povedala bom točno to, kar mislim. Se opravičujem, ker nisem politično korektna.« Bravo, Pamela!
Ja, »kurzi« ostajajo
Zdaj pa preberimo še, kaj o tej globalni zadevi meni slovenska filozofinja Alenka Zupančič. »#MeToo je v prvi vrsti velik tektonski premik. Kot vedno pri takšnih rečeh smo takoj začeli govoriti predvsem o nevarnostih, krivicah, ki se bodo zdaj dogajale moškim … To niti ne preseneča in, konec koncev, zakaj se ne bi pogovarjali tudi o nevarnostih? A tektonski premik se je zgodil. Zadeva pa – spet smo pri tem – sam okvir, ki določa, kaj je v neki družbi ali nekem družbenem kontekstu samoumevno, sprejemljivo, kaj je nevtralno. Tako lahko poslušamo popolnoma deplasirana moraliziranja o tem, kako so ženske, ki so v zameno za spolne usluge dobile vloge v filmih, same privolile v to. Seksale so v zameno za nekaj drugega, in če so to drugo dobile, naj bodo zdaj tiho. Ker biznis je biznis. Moškim kolegom seveda večinoma dostopa do vlog ni bilo treba dodatno plačevati s spolnimi uslugami, zadoščala je recimo prepoznavnost ali prepričljivost na avdicijah. Ta 'ženski dodatek' je bil čisti presežni užitek moško vodene filmske industrije. Filmi niso bili zato nič boljši, morda kvečjemu slabši. A problem ni samo razlika v obravnavi spolov, ampak zlasti tisto, česar današnji moralisti in moralistke, ki seveda nikoli ne bi privolili v seks za vlogo, nočejo videti: samoumevnost tega početja. Zakaj so ženske privolile v to? Ker so bile tako moralno pokvarjene? Ali pa zato, ker je splošno veljalo, da tako pač je, da je to samoumevno, da je to norma, da se dogaja vsem, da so takšna pravila igre in je treba malo potrpeti. Sicer si naivna tepka. In prav to se je zdaj v temelju premaknilo. Ne samo, upam, v filmski industriji. / Nekatere stvari niso več samoumevne in naenkrat se nam zdi skrajno bizarno, da so še včeraj bile. Seveda ne dvomim, da so se zmeraj našle ženske, ki jih ta samoumevnost ni prepričala in so rekle ne, zaradi česar niso dobile vloge, službe … Problem je v tem, da takšna moralna pokončnost na žalost ni imela prav nobenega učinka na patologijo celotne strukture, samo one so bile kaznovane. #MeToo pa je gibanje, ki dosega učinke na ravni strukture, in to je ključni premik. V tem smislu je politično gibanje, ki presega posamezne zgodbe in njihov seštevek. Premik je velik in reakcije so burne. Odpori veliki, poslušamo krike o kulturni kastraciji moških, ki da se jim zdaj dogaja nič manj kot holokavst. Ko človek to posluša, je, kot da bi živeli v paralelnih svetovih. Ker ko prižgete televizijo in gledate poročila, še vedno vidite – kaj? Večinoma bele moške srednjih in manj srednjih let, ki stikajo glave, sestankujejo, se pomenljivo nasmihajo drug drugemu, igrajo golf, sodijo o tem in onem ter nam nasploh krojijo usodo. Poženščenje politike? Res? Merklovo bo zdaj zdaj odneslo, ostajajo pa trumpi, putini, orbani, macroni, erdogani, salviniji, kurzi … Ja, kurzi ostajajo.« (Vir; Delo, 20. 10. 2018)
Prva dama kongresa
»Danes gre za več kot samo za demokrate in republikance. Gre za to, da znova vzpostavimo nadzor in ravnotežje, ki sta zapisana v naši ustavi ... Američani želijo mir, želijo rezultate.« Tako se je kongresnica Nancy Pelosi, ena bolj vplivnih žensk na planetu, odzvala na zmago demokratov v predstavniškem domu, kjer imajo po osmih letih znova večino, ona pa jih vodi.