Izzivov je še veliko

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 17. november 2018 / 15:53

Tako ob petdesetletnici Agromehanike pravi njen direktor Jan Šinkovec in dodaja, da podjetje s 150 zaposlenimi ne bi bilo uspešno brez nenehnega prilagajanja trgu.

Kranj – Agromehanika, ki velja za enega največjih izdelovalcev kmetijske mehanizacije v srednji in jugovzhodni Evropi, je pred dnevi praznovala petdesetletnico. Podjetje, ki deluje na štirih lokacijah v Sloveniji in ima še podjetji na Hrvaškem in Madžarskem, zadnja leta zelo dobro posluje. Lani so z več kot 20 milijoni evrov prometa dosegli drugi najboljši rezultat po osamosvojitvi Slovenije. »Lahko bi dosegli še več, a smo imeli omejene proizvodne zmogljivosti. Bistveno več smo izvozili kot prodali doma. Z izvozom smo ustvarili blizu dvanajst milijonov evrov prihodkov,« je povedal direktor Agromehanike Jan Šinkovec in dodal, da letos z majhnim zaostankom sledijo lanskemu poslovnemu rezultatu.

Podjetje ima v Sloveniji okoli 150 zaposlenih, največ na sedežu v Hrastju pri Kranju. Agromehanika je sestavljena iz lastne proizvodnje traktorjev in škropilne tehnike ter trgovine, kjer ponujajo tudi mehanizacijo iz prodajnih programov Antonio Carraro, Deutz Fahr, Pronar in drugih izdelovalcev. Gre za pluge, prikolice, stroje za operiranje s snegom, pometače … V Sloveniji trgujejo preko štirih lastnih centrov: v Mariboru, Murski Soboti, Brežicah in Kranju, kjer poteka tudi proizvodnja kompaktnih traktorjev AGT ter poljedelskih škropilnic ter pršilnikov za sadovnjake in vinograde. Osnovni program Agromehanike je škropilna tehnika, sicer pa proizvajajo še tri modele traktorjev do 60 konjskih moči.

Dobrih 85 odstotkov lastnih izdelkov izvozijo. Izvažajo v več kot 25 evropskih držav: polovico na trge nekdanje Jugoslavije, še zlasti v Srbijo, izvažajo pa tudi v Slovaško, Poljsko, Avstrijo, Nemčijo, Italijo, Francijo in Norveško. Zadnji večji osvojeni trg je ruski. Šinkovec se nadeja dobrega sodelovanja z ruskim proizvajalcem, ki jim ga je uspelo prepričati s škropilnicami, zato so se dogovorili za kooperacijo. Izvažajo tudi v Iran, Južno Korejo in Avstralijo. Trudili se bodo, da na obstoječih trgih obdržijo oz. še okrepijo pozicijo, mika jih tudi južnoameriški trg. Po besedah Šinkovca se bodo trudili tudi za čim večjo razpršenost trgov, saj je tako tveganje ob morebitnih pretresih manjše. A podjetju se je uspelo obdržati tako ob udarcu, ki so ga doživeli ob razpadu Jugoslavije, kot tudi ob zadnji krizi po letu 2009, v kateri so zaposleni dokazali, da znajo stopiti skupaj.

Za uspeh je ključno tudi nenehno prilagajanje trgu. »Prehajamo na vedno večje in sodobnejše stroje, zato ogromno vlagamo v razvoj in tehnologijo. Imamo močno ekipo inženirjev, ki skrbi za razvoj proizvodov. Izzivov je veliko. Lani smo inštalirali prvi stroj z robotskim posluževanjem. Pripravljamo nove pršilnike in škropilnico s kapaciteto nad štiri tisoč litrov. V naslednjem letu pričakujemo proizvodnjo novega, zelo posodobljenega traktorja AGT. Izdelujemo že peto generacijo AG tronika, računalnika, ki uravnava proces škropljenja in je povezan s satelitsko navigacijo,« je našteval direktor Agromehanike.

Podjetje se je začelo razvijati ob koncu šestdesetih let, njegov idejni oče pa je bil prvi direktor Friderik Lazar, v tistem času vodja mehaničnega servisa podjetja KŽK. V želji olajšati kmetovo delo je začel s predelavami in izboljšavami strojev. Na njegovo pobudo so uvedli prodajo traktorjev Tomo Vinkovič iz Bjelovarja, za katere so leta 1968, da bi izboljšali njihovo uporabnost, začeli proizvajati kmetijske priključke: prvi izdelek je bila spojka za voz. Kasneje so izdelali tudi prvo škropilnico za omenjeni traktor. V okviru kmetijskega kombinata je nastala enota Agromehanika. Glavni gonilni sili njenega razvoja sta bili vseskozi Lazarjeva vztrajnost in inovativnost. Prvi traktor so izdelali po razpadu Jugoslavije, ko je dobavitelj Tomo Vinkovič prekinil sodelovanje z Agromehaniko. S traktorjem AGT 830, ki je bil precej bolj dodelan kot traktorji Tomo Vinkovič, so dosegli velik uspeh. V tem obdobju se je Agromehanika tudi privatizirala in je edina od desetih podjetij iz nekdanjega kombinata preživela tranzicijo.