Ob blagoslovu spominske plošče padlim v prvi svetovni vojni je spregovoril tudi vodja zgodovinske skupine Župnije Železniki Vincencij Demšar.

V spomin padlim vojakom

V Železnikih so postavili spominsko ploščo padlim v prvi svetovni vojni iz Župnije Železniki. Štirideset fantov in mož se je tako sto let kasneje vsaj simbolično vrnilo v domačo faro.

Železniki – Ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne je zgodovinska skupina Župnije Železniki v sodelovanju z občino in s krajevno skupnostjo na cerkvi sv. Frančiška Ksaverja na pokopališču postavila spominsko ploščo padlim vojakom iz Župnije Železniki. Odkrili in blagoslovili so jo minuli petek po maši za žrtve svetovne vojne, ki jo je vodil škofjeloški dekan Gregor Luštrek ob somaševanju domačega župnika Tineta Skoka.

Za razliko od sosednjih far, ki so to storile že pred mnogimi leti, v Železnikih niso postavili obeležja padlim v prvi svetovni vojni. Prvo pobudo zanj je dal član zgodovinske skupine Andrej Demšar, raziskovalnega dela pa se je lotil njegov brat, zgodovinar Vincencij Demšar, ki je presenečeno ugotovil, da Župnija Železniki tudi nima seznama žrtev prve svetovne vojne. Glavni vir podatkov mu je predstavljala knjiga Status animarum (Popis duš), ki so jo župniki v tistem času neuradno vodili za svoje potrebe. V njej so bili podatki o vseh družinah, praviloma tudi o tem, kateri fantje in možje so odšli v vojno ter kdaj in kje je kdo padel, če so domači to župniku sporočili. Demšar je črpal tudi iz kataloga razstave Mirno vojaki spite večno spanje, v katerega je Gorenjski muzej vnesel tudi sezname padlih Gorenjcev. Nekaj imen mu je posredovala arhivarka Nataša Budna Kordiš iz zgodovinskega arhiva v Škofji Loki, nekatere padle in pogrešane pa je možno najti v zapuščinskih obravnavah na sodišču. Prišel je do štiridesetih žrtev, se bo pa sčasoma verjetno našlo še kakšno ime. Ugotovil je, da je v prvi svetovni vojni padlo sorazmerno veliko Železnikarjev: če je bilo v tistem času dobrih tristo fantov in mož, je vojna vzela vsakega sedmega ali osmega. Več kot deset jih je umrlo na ruski fronti, več kot petnajst na Soški fronti in v Tirolah, drugi pa na drugih bojiščih, v bolnišnicah ali neznano kje.

»Zahvalil bi se vsem, ki so sodelovali pri postavitvi spominske plošče, da so se vsaj na ta način padli možje in fantje po sto letih vrnili v domačo faro,« je ob blagoslovu poudaril član zgodovinske skupine Janko Jelenc. Spominsko ploščo je oblikovno zasnoval Jernej Hudolin, sicer direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Z njo izražajo spoštovanje do žrtev prve svetovne vojne iz Železnikov, je dejal župan Anton Luznar in dodal: »Hkrati naj nas spominja in opominja, da vojne ne rešujejo problemov, temveč ustvarjajo nove probleme, in da si moramo vedno prizadevati za mir.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 20. februar 2007 / 06:00

Slikar človeških duš

V Mali galeriji v Kranju je odprta razstava del akademskega slikarja Črtomirja Freliha. Zgodbe posameznika pripoveduje s sliko, risbo in grafiko.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 12. september 2021 / 20:06

Razgledi

Tam, kjer se občina Železniki stika s sosednjima tolminsko in bohinjsko, leži Sorica, po mnenju mnogih ena najlepših slovenskih vasi. Razgiban teren ponuja zanimive in privlačne turne poti tudi za...

Gospodarstvo / nedelja, 12. september 2021 / 20:05

Ustanovljena nova sekcija pri GZS

Ljubljana – V okviru Podjetniško trgovske zbornice pri GZS je bila ta teden ustanovljena posebna Sekcija trgovcev tehničnega blaga. Sekcija je sprejela program dela, izvolila petčlanski izvršilni o...

GG Plus / nedelja, 12. september 2021 / 18:20

Gradnja cest od leta 1991

Tik pred osamosvojitvijo Slovenije je bil odprt predor Karavanke, ki je bil pomemben del prometne povezave zahodne in srednje Evrope z jugozahodom. Gradnja gorenjske avtoceste se je nato s presledki n...

GG Plus / nedelja, 12. september 2021 / 18:19

Po svoji poti

»Napredni, a strogi vzgojni pristop uršulink ni slonel na splošno uveljavljeni metodi leskove šibe in groženj, temveč na svetovanju in pomoči. Držale so se državnega šolskega načrta in svojim 'goje...

GG Plus / nedelja, 12. september 2021 / 18:17

Anton Jobst – organist v Žireh in svetovna vojna

Na Brdu pri Šmohorju (Ziljska dolina na avstrijskem Koroškem) se je 12. septembra 1894 rodil skladatelj, organist, zborovodja, glasbeni pedagog Anton Jobst. V prvi svetovni vojni je bil ranjen, pot...