Prvi župani so bili prijatelji

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 7. november 2018 / 16:42

Na pogovornem večeru v Preddvoru so sodelovali prvi župani občin, ki so nastale leta 1994 iz nekdanje velike občine Kranj. Na prva dva mandata, ko so začenjali tako rekoč iz nič, imajo lepe spomine na medsebojno sodelovanje, prijateljstvo in veliko pripravljenost občanov za prostovoljno delo.

Preddvor – Upokojena pedagoginja Ivka Sodnik je na svoj drugi pogovorni večer v Preddvoru povabila prve župane. Ivan Štular (Naklo), Miran Zadnikar (Preddvor), Vitomir Gros (Kranj), Franc Kern (Šenčur) in Milan Kocjan (Jezersko) so obudili spomin na začetke sedanjih občin, ki smo jih leta 1994 dobili z referendumom. Zanimivo je, da občine, ki so nastale iz velike kranjske, na referendumu niso bile izglasovane nikjer, razen na Jezerskem, država pa jih je ustanovila povsod, razen na Jezerskem. Nekdanji kranjski župan Vitomir Gros je to ocenil kot samovoljno dejanje »škricev« v Ljubljani. Na srečo so se nove občine izkazale kot dobra ureditev in štiri leta pozneje je bila ustanovljena tudi občina Jezersko, ki so si jo občani želeli in so v to po besedah prvega župana Milana Kocjana vložili tudi veliko truda in poti k državnim uradnikom.

Začetki niso bili lahki, celo pri županih, ki so imeli prej nekajletne izkušnje kot predsedniki krajevnih skupnosti. Olajšali so si jih tako, da so se veliko družili med seboj in si pomagali, postali so celo prijatelji. Prva leta so za investicije namenjali 75 odstotkov občinskega denarja; evropskega, brez katerega se danes občine čutijo nebogljene, takrat ni bilo, je dejal Franc Kern iz Šenčurja. Preddvor pa je že pred vstopom države v Evropsko unijo dobil evropski denar iz programa Phare, s čimer je financiral sistem daljinskega ogrevanja na biomaso in kanalizacijo, je povedal Miran Zadnikar. Spomnili so se tudi delitvene bilance med občinami. Več let je trajalo, da so si razdelili premoženje, pri tem pa je Vitomir Gros omenil prispevek finančnika Javornika, ki je to zelo dobro opravil. Občina Preddvor pa je pozneje delitveno bilanco urejala tudi z Občino Jezersko. Na začetku je namreč Jezersko sodilo pod Preddvor, ker pa Jezerjani tega niso želeli, so bojkotirali sodelovanje v občini, se je spomnil Miran Zadnikar. Milan Kocjan pa je dejal, da so bili deležni tudi pomoči iz Preddvora, ko so si prizadevali za lastno občino. Z denarjem so ravnali varčno, presenečeni nad dejstvom, koliko jim ga pripada od države, z njim pa so tudi zelo veliko naredili, je omenil Ivan Štular. Milan Kocjan se spomni, da je iz delitvene bilance kupil poslopje Storžič, v katerem je danes sedež občine. V prvih letih je bilo veliko prostovoljnega dela občanov, zaposlenih na občinskih upravah pa malo. Na kritiko, kako se je uradništvo do danes namnožilo, pa župani odgovarjajo, da je država na občine prenesla kopico nalog, zlasti tiste, ki po besedah Vitomirja Grosa goltajo denar in zahtevajo veliko dela, donosnejše pa država zadrži zase.

Gostje pogovornega večera razen Mirana Zadnikarja, ki v Preddvoru končuje svoj peti mandat in za novega ne kandidira več, že nekaj mandatov niso več župani. Koliko pa še spremljajo delo svoje občine, kakšne odnose imajo s sedanjimi vodstvi, kako bi županovali v današnjih razmerah? Štular in Gros imata izkušnje, da so nova občinska vodstva njihove projekte prezrla in začela vse na novo, Kocjan, ki je delal v dobri veri, da je tako najbolje za občane, je bil od naslednika deležen le kritike, Franc Kern pa pove, da ima še stike s svojima naslednikoma in da ga sedanji župan dostikrat vpraša za mnenje.