Karel Pollak in usnjarna na Lajhu v Kranju

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (170)

Starejši Kranjčani se dobro spominjajo rodbine Pollak, ki je odigrala pomembno vlogo v razvoju Kranja. Še posebno so zasloveli zaradi svoje strojarne na Lajhu ob izlivu Kokre v Savo. Nad njim se dviga staro kranjsko mestno jedro. Lajh je (nekako pozabljeno) ime kraja pod starim Kranjem, kjer so pokopavali poznorimski Karnij (Carnium) v času med petim in sedmim stoletjem, to je v času propadanja zahodnega rimskega cesarstva in v času preseljevanja ljudstev. Grobišče je odkril Tomaž Pavšlar, ki je izkopal okoli dvesto grobov. Kasneje so arheologi odkrili še več kot petsto grobov … Tu je kasneje zrasla strojarna kož, sedaj pa je tam veliko naselje, tudi večstanovanjskih stavb. Pollakovi so bili eni od začetnikov obdelovalcev kož, proizvodnje, ki je bila včasih ena najpomembnejših nosilcev razvoja v Sloveniji.

Veletrgovec in tovarnar Karel Pollak se je rodil 28. oktobra 1853 v Kranju. Po zgodnji očetovi smrti se je izučil usnjarstva v Tržiču pri stricu Valentinu Pollaku, s katerim se je njegova mati Ana, rojena Jalen, drugič poročila. Leta 1875 je v Ljubljani ustanovil trgovino z usnjem in organiziral izvoz kož in izdelkov iz usnja na Ogrsko, Balkan, v Anglijo in Švedsko. Leta 1893 je kupil od svoje sestrične vdove Marije Mally, rojene Pollak, strojarno njenega umrlega moža Vincenca Mallyja na Lajhu v Kranju. Leta 1900 je kupil (za pol milijona kron) tudi usnjarno Ivana Janescha v Ljubljani ter jo razširil in prenovil. Tovarna v Kranju je izdelovala predvsem fino svinjsko usnje, ki je hitro zaslovelo v Angliji in Franciji, ljubljanska pa vse vrste telečjega usnja (jermene, podplate in podobno), pozneje pa tudi poceni čevlje za domače semnje. Obe tovarni sta izvažali svoje izdelke po Avstro-Ogrski, na Balkan, v Nemčijo, Anglijo, Francijo, Rusijo in celo v Ameriko. Zaposlovali sta redno do petsto, v dobrih letih tudi sedemsto delavcev. Velik razmah in zaslužek je prinesla Pollakovim tovarnam prva svetovna vojna, še večji pa je bil njihov razvoj v letih po zedinjenju v Jugoslaviji.

Leta 1920 je Karel Pollak spremenil svoje podjetje, tako da je vključil sinove Karla, Ivana in Pavla Pollaka, v rodbinsko delniško družbo Indus z delniško glavnico 1,5 milijona dinarjev. Tovarno v Ljubljani je dozidal na tri nadstropja, jo prenovil, opremil z modernimi stroji in vanjo uvedel nove pridelovalne načine, tako da se je njena kapaciteta potrojila. Izdelali so tisoč parov čevljev tedensko. Leta 1922 ji je pridružil še nekdanjo usnjarno Ivana Tomšiča na Vrhniki in jo predelal v tovarno za fino loščeno usnje.

Zanimivo je, da je z dr. Janezom Evangelistom Krekom in proštom Andrejem Kalanom novembra 1897 ustanovil Krščansko socialno delavsko zvezo, v kateri je bil njen prvi predsednik.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

S cesarskim ukazom so 24. oktobra 1849 ustanovili nove šolske deželne oblasti. Koroška in Kranjska sta dobili vsaka svojega osnovnošolskega nadzornika, vendar pa slovenščina ni postala učni jezik, ker pri nas ni bila priznana kot materinščina.

V Lešah pri Tržiču se je 27. 10. 1880 rodil pravnik Joža Bohinjec. Na njegovo pobudo je bila v Sloveniji ustanovljena Osrednja protituberkulozna liga; bil je tudi njen predsednik.

V kranjskem deželnem šolskem svetu se je 28. 10. 1875 razvila burna razprava ob predlogu, da bi izenačili plače učiteljev in učiteljic.