ZDA proti MKS

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 21. oktober 2018 / 20:16

MKS je kratica za Mednarodno kazensko sodišče v Haagu. Ustanovljeno je bilo pred dvajsetimi leti, delovati je začelo leta 2002. Sodilo naj bi storilcem najhujših grozodejstev, vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocidov …

John Bolton zaostruje

Zapletlo se je, ko je Fatou Bensouda, glavna tožilka MKS, to sodišče pozvala, naj odobri preiskavo domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, ki naj bi jih storili vojaki ZDA v Afganistanu. Na to namero se je v začetku septembra ostro odzval John Bolton, svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nacionalno varnost. Izjavil je, da ne bodo sodelovali z MKS. »Pustili bomo, da MKS sam odmre. Navsezadnje je MKS za nas pravzaprav že mrtev.« Kako to razumeti? Na ameriške grožnje MKS-ju je treba pogledati v kontekstu širšega odnosa Trumpove administracije do mednarodnega prava in večstranskih pogodb. »ZDA so namreč pod sedanjim predsednikom v manj kot dveh letih odstopile od vrste mednarodnih sporazumov in organizacij. Med njimi najbolj izstopata jedrski sporazum šestih držav (ZDA, Rusija, Kitajska, Francija, Združeno kraljestvo in Nemčija) z Iranom in pariški podnebni sporazum, ZDA pa so se umaknile tudi iz kulturne agencije ZN, Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), ki so ji očitale 'protiizraelsko pristranskost'. ZDA so prav tako izstopile iz Sveta ZN za človekove pravice, pri čemer so kot razlog navedle njegove kritike izraelskih politik oziroma, kot je dejala ameriška veleposlanica v ZN v odstopu Nikki Haley, 'neskončno sovražnost do Izraela'. Potem ko je Meddržavno sodišče v Haagu kot najvišji sodni organ ZN nedavno razsodilo, da morajo ZDA odpraviti omejitve na izvoz zdravil, medicinskih naprav, hrane in kmetijskih dobrin ter letalskih delov v Iran, ker s tem kršijo sporazum o prijateljstvu med državama iz leta 1955, so ZDA sporočile, da odstopajo tudi od tega sporazuma, poleg tega pa so Meddržavno sodišče, spet po besedah Boltona, označile za 'spolitizirano in neučinkovito'. Bolton je ob tem še napovedal, da bo Washington pregledal vse mednarodne sporazume, zaradi katerih je izpostavljen pravno zavezujočim odločitvam tega sodišča. 'ZDA ne bodo sedele križem rok, medtem ko se zoper nas vlagajo neutemeljene spolitizirane obtožbe,' je dejal. Trumpov svetovalec je napovedal tudi umik ZDA iz Izbirnega protokola o obveznem reševanju sporov, s katerim države pogodbenice sprejemajo obvezno pristojnost Meddržavnega sodišča glede katerega koli spora o razlagi ali uporabi Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih, ki je začela veljati leta 1964. Tudi ta poteza je povezana z Izraelom. Bolton je namreč kot glavni razlog za umik iz omenjenega protokola navedel palestinsko sprožitev postopka zoper ZDA pred Meddržavnim sodiščem zaradi ameriške preselitve veleposlaništva v Izraelu iz Tel Aviva v Jeruzalem, katerega vzhodni del je pod izraelsko vojaško zasedbo.« / Vasilka Sancin, predstojnica Katedre za mednarodno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti je Boltonovo izjavo komentirala takole: »Odnos do MKS je nekako odraz splošnih dogodkov po svetu, in če smo bili konec devetdesetih let v nekem obdobju velikega zaupanja v mednarodno pravo in mednarodne institucije, smo zlasti v zadnjih letih v popolnoma drugačnem ozračju, kjer nekatere velesile očitno zavračajo sodelovanje v raznih multilateralnih okvirih. Trumpova administracija je zelo očiten primer tega.« (Vir: Boris Vasev, MMC RTV SLO) Po mojem tudi v mednarodnih razmerjih velja, da morajo biti sodišča neodvisna od izvršnih oblasti oz. od vlad držav, tudi če so te velesile.

Nobelovca za ekonomijo

Nobelovo nagrado za ekonomijo si letos delita Američana William Nordhaus in Paul Romer za vključitev vidika podnebnih sprememb in tehnološkega razvoja v dolgoročne makroekonomske analize. »Nagrajenca ne dajeta končnih odgovorov, so nas pa njune ugotovitve pripeljale znatno bližje odgovoru na vprašanje, kako lahko dosežemo trajnostno in vzdržno gospodarsko rast,« so v utemeljitvi nagrade zapisali v Kraljevi švedski akademiji. »Ekonomija se v svojem bistvu ukvarja z upravljanjem redkih naravnih virov. Narava določa glavne omejitve gospodarske rasti in naše znanje določa, kako dobro se s temi omejitvami spoprijemamo.« Nagrajenca sta razširila obseg ekonomskih analiz z oblikovanjem modelov, ki pojasnjujejo medsebojni vpliv tržnega gospodarstva ter narave in znanja. Obetavno.

Umrla Milena Dravić

Po hudi bolezni je umrla legendarna Milena Dravić (1940–2018), ena najboljših srbskih in jugoslovanskih igralk; 5. oktobra je dopolnila 78 let. V več kot šestih desetletjih je nastopila v kakih 160 filmih in televizijskih nadaljevankah, svoj pečat je pustila tudi v gledališču. Zaigrala je tudi v slovenskih filmih Sedmina (M. Klopčič) in Peščeni grad (B. Hladnik).