Nove izzive našli v turizmu

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 11. oktober 2018 / 07:30

Gozdno gospodarstvo (GG) Bled, največja zasebna gozdarska gospodarska družba v državi, ki gospodari z gozdovi Nadškofije Ljubljana na Zgornjem Gorenjskem, je pretekli četrtek praznovala sedemdesetletnico poslovanja.

Bled – »Vesel sem, da smo preživeli vse turbulentne čase od leta 1948. Vloženega je bilo veliko truda in znoja, saj je delo v gozdu izredno težko,« je ob jubileju poudaril glavni direktor Marko Matjašič in dodal, da sedanja mlada ekipa išče nove izzive in priložnosti. Te so našli tudi v turizmu. Kupili so Hostel pod Voglom, oživljajo pa tudi Hotel Bellevue v Bohinju. Uspešno delo tudi v prihodnje jim je na slovesnosti ob jubileju zaželela tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec.

V svojem nagovoru je ministrica poudarila pomen gozda kot največjega slovenskega naravnega bogastva, ki mu mora zato pripadati ustrezna pozornost in veljava. Slovensko gozdarstvo po njenih besedah temelji na zavezanosti viziji zagotavljanja trajnostnega razvoja gozdov kot ekosistemov. Poudarila je, da je povezovanje in sodelovanje vseh deležnikov na področju gozdov in gozdarstva ter celotne gozdno-lesne verige tisto, ki ga nujno potrebujemo za doseganje ciljev, ki so bili zastavljeni leta 2012 z akcijskim načrtom za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 pod promocijskim sloganom Les je lep. Kot ugotavlja ministrica, se cilji dosegajo – posek se povečuje in profesionalizira, razvija se predindustrijska predelava lesa. Med podjetji, ki uspešno sodelujejo z gozdarsko stroko in institucijami ter si prizadevajo za tvorno strokovno delovanje v prid trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, je tudi GG Bled. Po besedah direktorja Matjašiča so postali partner lastnikov gozdov po vsej Sloveniji. »Odkupujemo in zbiramo les tudi od manjših gozdnih posestnikov, ga sortiramo, skladiščimo in prodajamo kupcem doma in v tujini, ki zahtevajo enakomerno dobavo surovine prek celega leta,« je razložil in dodal, da so največji ponudnik hlodovine iglavcev v Sloveniji. Količinsko največ lesa prodajo v Avstrijo, saj je pri nas trg omejen, je pojasnil Matjašič. Letno na trg plasirajo od šeststo do sedemsto tisoč kubičnih metrov lesa in ustvarijo petdeset milijonov evrov prometa.

V zadnjih letih imajo po besedah tehničnega direktorja Aleša Kadunca veliko težav zaradi napadov lubadarja, zato se trudijo tak les čim hitreje odpeljati iz gozda. V podjetju, ki zaposluje devetdeset ljudi, si morajo v takih primerih pomagati tudi z zunanjimi podizvajalskimi ekipami iz vse Slovenije in celo tujine. Prav zaradi tovrstnih sanitarnih sečenj so letos v prvih devetih mesecih odpremili 51 odstotkov lesa več kot v enakem obdobju lani oziroma prek 160 tisoč kubičnih metrov lesa. Ta les je po besedah Matjašiča razvrednoten in dosega nižje odkupne cene, kar predstavlja precejšnjo finančno izgubo za lastnika. »Cene takega lesa so za trideset evrov na kubični meter nižje od običajnega lesa, ki je vreden od sedemdeset do osemdeset evrov na kubični meter.« Na zgornjem Gorenjskem imajo sicer največ težav z lubadarjem na Jelovici in Mežakli, manj pa na Pokljuki, je še pojasnil Matjašič.

Kot vzporedno dejavnost, ki pa se vse bolj krepi, v zadnjem obdobju razvijajo turizem. Hostel pod Voglom so po nakupu oddali v nadaljnji petletni najem dotedanjemu najemniku, več pozornosti pa ta čas posvečajo spomeniško zaščitenemu Hotelu Bellevue, ki že dlje časa propada. Izvedli so že arhitekturni natečaj, ta čas pa izbirajo najustreznejšo rešitev za prenovo hotela in gradnjo nadomestnega objekta na mestu obstoječe depandanse, pri čemer nameravajo ohraniti tudi zgodbo Agathe Christie, ki je bivala v njem. »Načrtujemo tematski hotel, v katerem bi tržili programe, povezane z naravo.« Matjašič računa, da bo gradnja po izdelavi projektov in pridobitvi dovoljenj trajala od 16 do dvajset mesecev, zato bi lahko hotel svoja vrata znova odprl leta 2021.