Začela se je kurilna sezona

Ogrevanje večstanovanjskih objektov se je večinoma začelo že pred več kot tednom dni. Predpisa o uradnem začetku kurilne sezone ni več, a se večina upraviteljev skupnih kotlovnic ravna po starem pravilniku.

Kranj – Padec temperatur je vsako jesen znak za začetek kurilne sezone. Čeprav ne obstaja več uradni predpis, kdaj se ta uradno začne, pa se upravitelji skupnih kotlovnic še vedno ravnajo po nekdanjem pravilniku o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah, ki je predpisoval, da se kurilna sezona začne, ko je v jesenskih mesecih zunanja temperatura tri dni zaporedoma ob 21. uri 12 stopinj Celzija ali nižja. In ta pogoj je bil izpolnjen že pred enajstimi dnevi.

Tudi v kranjskem Domplanu, ki skupno upravlja 73 kotlovnic, iz katerih se ogreva preko sedem tisoč gospodinjstev, poslovnih prostorov in javnih zavodov, so pojasnili, da jim nekdanji pravilnik še vedno služi kot izhodišče za začetek kurilne sezone. »Ni pa to edino merilo, saj je dejanski začetek ogrevanja odvisen od usklajenega mnenja etažnih lastnikov,« so pojasnili. Pri njih se je sicer kurilna sezona začela prejšnji teden v četrtek in petek. V večini kotlovnic, ki jih imajo v upravljanju, se kot energent uporablja zemeljski plin, le v nekaj manjših kotlovnicah še vedno kurilno olje, ki pa ga ob prenovah tudi nadomeščajo z zemeljskim plinom, so razložili. Pred začetkom letošnje kurilne sezone so na primer prenovili tri kotlovnice v Kranju, na eni kotlovnici v Tržiču pa so izvedli prehod na zemeljski plin.

Na Jesenicah se je ogrevalna sezona začela 1. oktobra, kjer so to želeli (večinoma v javnih zavodih, kot so šole in vrtci), pa tudi že prej, so pojasnili v podjetju ENOS OTE, ki ima koncesijo za distribucijo toplote in upravljanje daljinskega sistema ogrevanja v jeseniški občini, ki ima dve kotlovnici na zemeljski plin. Na Jesenicah, Slovenskem Javorniku, Koroški Beli in Hrušici se sicer iz skupaj 220 toplotnih postaj ogreva 4083 odjemalcev, od tega 170 pravnih oseb. S toploto je oskrbovanih 148 večstanovanjskih objektov z več kot štirimi pa vse do devetdeset stanovanji, so pojasnili. Letos je bilo na distribucijskem omrežju zaradi dotrajanosti izvedeno več menjav vročevodnih cevi in več kot deset obnov priključkov do večstanovanjskih objektov, so še razložili.

V Dominvestu, ki upravlja več kot štirideset skupnih kotlovnic na območju občin Kranjska Gora, Žirovnica, Radovljica, Bled, Bohinj in Gorje, na katere je vezano okoli 2100 uporabnikov, so kurilno sezono začeli podobno kot drugje. Pred začetkom nove kurilne sezone so v sodelovanju z etažnimi lastniki izvedli tudi tri večje investicije – celostne prenove kotlovnic s prehodom iz kurilnega olja na zemeljski plin, so razložili.

Tudi v Škofji Loki se je ogrevalna sezona začela pred dobrim tednom dni, so razložili v podjetju SPO, ki upravlja sedem kotlovnic, v vseh se uporablja zemeljski plin, s katerimi ogrevajo 55 objektov oz. 1380 stanovanj. Večjih investicij letos niso imeli.

V Toplarni Železniki pa so nam povedali, da je v njihovem distribucijskem omrežju, preko katerega ogrevajo okoli 630 gospodinjstev, osemnajst poslovnih in devet industrijskih objektov, toplotna energija na razpolago vse leto, tako da si odjemalci sami določajo začetek ogrevalne sezone. V njihovi kotlovnici uporabljajo izključno lesno biomaso, večjih investicijskih vlaganj v distribucijsko omrežje pa letos niso imeli, so še dodali.

Vsi omenjeni upravitelji kotlovnic so še povedali, da je obračunavanje stroškov ogrevanja in priprave sanitarne tople vode nespremenjeno že vse od kurilne sezone 2016/17, ko je začel veljati spremenjen pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli. V Dominvestu so ob tem poudarili, da so bile zadnje spremembe po njihovih izkušnjah pozitivne in so prispevale k pravičnejši delitvi stroškov ogrevanja. V Domplanu pa so opozorili, da nov pravilnik tudi predpisuje, da je treba korekturne faktorje obvezno ponovno določiti v primeru izvedbe posegov na ovoju stavbe, ki imajo vpliv na toplotne izgube (npr. zamenjava oken, nova fasada), in predvsem ob menjavi merilnikov porabe, skrajni rok pa je leto 2025.