Ivan Gosar, mučenik zaradi jugoslovanstva

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (167)

Če bi danes nekoga hvalili kot junaka, ker se je zavzemal za jugoslovanstvo, bi bil nad tem marsikdo ogorčen. V času ločevanja izpod Avstro-Ogrske pa je to pomenilo, da je šlo za narodno zavednega Slovenca, ki je zato nosil tudi težke življenjske posledice. To je doživljal tudi inženir gozdarstva in vojaški častnik Ivan Gosar, ki se je rodil 1. oktobra 1888 v Škofji Loki. Obiskoval je gimnazijo v Kranju, na Dunaju na Visoki agronomski šoli pa je leta 1913 prejel naziv diplomiranega inženirja gozdarstva. Obiskoval je tudi šolo za rezervne častnike v avstro-ogrski vojski ter prejel čin rezervnega poročnika.

V mladosti je bil aktivni pripadnik sokolskega gibanja. Že takrat je bil pripadnik jugoslovanstva. Zato doma ni dobil zaposlitve. Spomladi 1914 se je preselil v Srbijo, kjer je dobil tudi srbsko državljanstvo. Ko je konec julija 1914 Avstro-Ogrska napadla Srbijo, se je prostovoljno pridružil srbski vojski. Dobil je čin aktivnega poročnika ter sodeloval v spopadih. Med vojaki je bil priljubljen, ker je vedno skrbel za podrejene. Jeseni leta 1915 se je boril tudi proti Bolgariji, ki je napadla Srbijo, vendar je bil med umikom svoje enote pri Kumanovu hudo ranjen, saj je v boju dobil trideset ran. Čeprav je prosil bolgarske vojake, naj ga ubijejo in končajo njegove muke, so ga ti pustili v obcestnem blatu. Usmilili so se ga bolgarski bolničarji, ki so ga kot vojnega ujetnika prenesli v vojaško bolnišnico v Sofiji.

Po petmesečnem okrevanju je Gosarja izsledila avstrijska komanda. Zdravili so ga kot srbskega in ne slovenskega častnika. Bolgari so ga predali svojim avstrijskim zaveznikom. Tako se je Gosar znašel pred vojaškim sodiščem v Beogradu. Jeseni 1916 je močno zastražen prišel v zapor v trdnjavi na Kalemegdanu, kjer je bil zaprt več mesecev. Sumili so ga dezerterstva iz avstrijske vojske, čeprav je dokazal, da je Avstro-Ogrsko zapustil pred začetkom vojne. Sodniki so mu ponudili svobodo, če prestopi v njihovo vojsko, kar pa je odločno zavrnil, češ da se je treba za svobodo Slovencev tudi žrtvovati.

Ob mučenju je vztrajal pri svojem. Rekel je: »Obsodite me že vendar! To sem, kar sem, drugačen ne morem biti ... Borim se za svobodo svojega naroda in ne prosim vaše milosti!« Sodišče ga je 10. februarja 1917 kot veleizdajalca obsodilo na smrt. Gosar, oblečen v uniformo srbskega oficirja, brez znakov ter odlikovanj, je poslušal obsodbo, nato pa je zaklical: »Živela svoboda, živela moja velika in svobodna domovina, živel kralj Peter!« Ob usmrtitvi je odklonil prevezo čez oči z besedami: »Srbski oficir ima pravico, da umre z odprtimi očmi!« Gosarjevo sestro, ki je prišla v Beograd iskat bratov grob, so avstrijske oblasti celo zaprle …

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

Na gradu v Trušnjah na avstrijskem Koroškem je bila 1. 10. 1216 izdana najstarejša znana pisna omemba vasi Zbilje.

V Podbrezjah se je 1. 10. 1860 rodil gradbenik in gospodarstvenik Franc Pavlin.

V Tomačevem se je 2. 10. 1848 rodil zgodovinar Franc Schumi (Šumi). Zaslovel je kot mož Josipine Schumi, ki je vodila v Ljubljani slaščičarno, ki se je razvila v znano tovarno Šumi.

V Suhi pri Predosljah pri Kranju se je 5. 10. 1887 rodil gospodarstvenik in politik Jože Basaj. Ob koncu druge svetovne vojne je bil predsednik Narodnega odbora za Slovenijo.