Drzni orel

Marsikdo, ki sliši ime Roland Gaross, ime slavnega teniškega stadiona v Parizu, pomisli, da so ga poimenovali po kakšnem slovitem tenisaču z začetka 20. stoletja. Čeprav Garros ni bil teniški igralec, je bil sijajen športnik, leta 1906 celo kolesarski prvak Francije, vsa njegova bit pa je bila vtkana v letalstvo. Nekateri ga imajo celo za prvega bojnega pilota.

Bil je 6. september 1888, ko je v mestu Saint Denis na Reunionu, francoskem otoku v Indijskem oceanu, prišel na svet fantiček, za katerega je bilo resnično domovanje – nebo. Oče je imel odvetniško pisarno v Saigonu, družina je bila premožna. Ko se je mali Roland podal na izobraževanje v Pariz, je ladja iz Saigona v Marseille plula dva meseca. V šoli je blestel. Ko je z odliko končal elitno Visoko trgovsko šolo, so bili leta 1910 za njim že številni poleti. Bil je izredno samostojen in odgovoren človek. Zmagal je na številnih letalskih tekmovanjih in postajal legenda. Zaslovel s poletoma Pariz–Madrid in Pariz–Rim. Podiral je rekorde, 1913 je prvi preletel Sredozemlje iz Francije v Tunis, iz Frejusa v Bizerto. »Preletel sem Vezuv z mislijo, da sem edini človek, ki ga je videl iz višin,« so bile njegove besede. Kljub nekaterim tehničnim težavam je tvegal in porabil za let sedem ur in 53 minut. Med sodobniki je poletel najviše – 4250 metrov.

Ob začetku prve svetovne vojne se je javil v eskadro francoskega vojnega letalstva. Poleg pilota je bil tedaj v letalu še strelec, ki je z lahko strojnico meril na sovražno letalo, a le redko kdaj zadel. Gaross je botroval novi iznajdbi, kako strojnično cev varno namestiti skozi ustje propelerja. Prvega aprila 1915 je bilo novo orožje nameščeno. Garros je sestrelil nekaj nemških letal. Dne 18. aprila pa je napeljavo za bencin v njegovem letalu preluknjal sovražni strel in zasilno je pristal na tujem ozemlju. Ujeli so ga in tri leta je bil vojni ujetnik blizu Magdeburga. Nato je še z dvema tovarišema skrivaj pobegnil čez Belgijo v Francijo. Vrnil se je v svojo eskadro in se zavihtel v letalo, ki ga imajo za prvega lovca. A 5. oktobra 1918, dan pred tridesetim rojstnim dnem, je bil Ronald Gaross sestreljen blizu Vouziersa. Častnik častne legije je zgorel v svojem ljubljenem letalu. Skoraj deset let po smrti so leta 1927 novi pariški teniški stadion poimenovali po njem.

Čebulne pogačice

Za 1 pekač za mafine potrebujemo: 1 zavitek listnatega testa, 5 velikih čebul, 150 g slanine, 3 jajca, 125 ml smetane, sol, poper, muškatni orešček.

Listnato testo razvaljamo in izrežemo 12 krogov, ki so nekaj večji od premera vdolbine na pekaču. Vdolbine namastimo in obložimo s testenimi krogi.

Čebulo zrežemo na lističe, slanino na kocke. Slanino popečemo v ponvi in primešamo čebulo. Pražimo in mešamo 10 minut. Jajca in smetano rahlo stepemo. Solimo, popramo in dodamo ščep muškatnega oreščka. Mešanico čebule in slanine nadevamo na testo, rahlo oblijemo z jajčno smetano in pazimo, da ne pokapljamo pekača. Testeni rob zapognemo navznoter in pogačice pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, 25–30 minut.

Ponudimo s kozarcem novega vina.

Pa dober tek!