Divjad največkrat pogine zaradi stresa

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 24. september 2018 / 08:02

In ta stres ji največkrat povzroči človek, ki je v naravi tujek. V Razstavno-izobraževalnem središču Dolina je bilo v torek v organizaciji Občine Tržič predavanje Mira Dovžana z naslovom Človek v naravi in v odnosu do prostoživečih živali. Med slednjimi je približno trideset vrst divjadi.

Tržič – Predavatelj Miro Dovžan, doma iz Podljubelja, je dolgoletni dejavni član Lovske družine Tržič, tudi eden od mentorjev dijakom Biotehniškega centra Naklo pri predmetu Naravovarstvo in lovstvo. Vsakodnevno opazuje spremembe v okolju, ki so posledica naravnih procesov in človekovih dejanj. Pogoj za sožitje v naravi sta rastlinski in živalski svet, človek ne, kajti človek je v naravi tujek, pove. Zato bi bil za Dovžana bistveni podatek, koliko naj bi človek sploh smel posegati v naravno sožitje. V Sloveniji imamo normativistiko lepo zapisano v zakonih, a ozaveščenost ljudi naj bi po njegovem mnenju šele vzbudila pravi odnos do narave. Nestrokovne odločitve pa naj gredo čim dlje stran od nje, je še poudaril.

Nosilna kapaciteta narave je omejena. Postavljanje vlak, motoristični navdušenci vsepovsod na brezpotjih, množično planinarjenje ... Do kam to pelje, se sprašuje Dovžan. V Dolini so ob gozdni cesti 15. avgusta našteli okrog petsto avtomobilov, čez dve leti jih bo parkirni prostor iskalo pet tisoč, je ponazoril. Ali pa gams na Košuti; miroljubna žival, ki ne povzroča škode in od decembra do maja živi v težkih razmerah. Kaj se zgodi? Helikopterski prevozi, droni, jadralna letala ... za vse to si gams predstavlja, da je planinski orel, njegov naravni sovražnik. Gams se boji človeka, stres mu povzročijo gorski kolesarji, plezalci ... Pred vsemi se mora iz primarnega okolja umikati, bežati tudi po desetkrat na dan, za to porablja hrano, utrip mu s 15 udarcev na minuto poskoči na sto udarcev. Divjad tako največkrat pogine zaradi stresa. »Ne izzivam, a sprašujem. Kaj predlagate za motoristične navdušence? Morda poligon na eni nemoteči ograjeni lokaciji?« Dovžan tudi ne more razumeti, da se že ob treh ponoči ljudje pripeljejo z avti in gredo po gobe, saj to moti nočni mir živali: »Jelenjad se pari septembra in oktobra in še ponoči se ne more več gibati in prehranjevati, da ne omenjam procesa paritve.« Veliko je tudi poškodb srnjadi na prometnejših cestah. »Težko je pobirati povožene živali, pretresljivo za še tako izkušenega lovca.«

Življenjski prostor se prostoživečim živalim vse bolj omejuje. »Saj je prav, da imamo določene peš in kolesarske poti, ampak kaj, ko ljudje iščemo bližnjice, svoje poti in nas je vsepovsod dosti. Zakaj se za na Kofce sme čisto povsod parkirati? Kaj bodo naravi prinesle posledice sodobnega spravila lesa in posekov zaradi lubadarja? Zakonodaja v tujini predpisuje: ko logar, gozdar ali strojnik pri delu v gozdu najde perje določene vrste zavarovane divjadi, se ustavi gradnja in vsako delo v tem delu. Naj povem, da nekaj podobnega piše tudi v naši zakonodaji.« Dovžan je govoril o vlogi države v naravovarstvu, gospodarjenju z divjadjo, ki je v Sloveniji centralno urejeno. Lovci tudi ne planirajo odstrela divjadi, planira ga Zavod za gozdove za posamezno lovsko društvo. »A dolgotrajen birokratski odnos ne sledi naravnim, vremenskim in drugim dogajanjem,« je še opozoril Dovžan.

Lovci Lovske družine Tržič naredijo dva tisoč ur letno v korist narave, sem sodijo tudi čistilne akcije, košnja, izobraževanje po šolah .... in prenašajo pomembno sporočilo, kot je sklenil Miro Dovžan: »Največ bomo naredili, če bomo naravo pustili na miru.«