Na naslovnici je avtoportret, naslikan v letih 1893 in 1895. / Foto: Igor Kavčič

Vse o Ivani

V slavnostnem tednu ob stoletnici Narodne galerije je izšla monografija o Ivani Kobilca.

Ljubljana – V aktualnem tednu so se v Narodni galeriji zvrstili številni dogodki v počastitev častitljivega jubileja. Prvega je v torek zaznamoval izid monografije o Ivani Kobilca, ki je, lahko bi rekli, nadgradnja velike razstave njenih likovnih del, ki bo v Narodni galeriji na ogled še do februarja prihodnje leto. Razstavo si je od junija do danes ogledalo okrog 12.500 ljudi, v jeseni pa pričakujejo tudi velik obisk šolskih skupin. Na razstavi je na ogled 147 likovnih del, poleg 124 Kobilčinih še 23 njenih sodobnikov. Od tega je zgolj slabih dvajset odstotkov del iz Narodne galerije, druga pa so za razstavo posodili zasebni lastniki. »Ti so se nam z deli javljali še tik pred odprtjem razstave in tudi kasneje, kar je bil dodaten razlog, da smo se odločili za monografijo. Tako z razstavo kot monografijo smo v želji, da se Kobilca pokaže bolj celovito kot umetnica in osebnost hkrati, pokrili precej sivih lukenj in belih lis. Tako kakovostne knjige v Narodni galeriji še ni bilo,« je povedala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki.

V katalogu je tako evidentiranih kar štiristo del, za katera so strokovnjaki v Narodni galeriji prepričani, da so Kobilčina. Doslej je tak seznam obsegal pol manj del. Pregledali so več kot 350 umetnin, največ platen, nekaj del na papirju, fresk, skratka vse, kar je bilo dostopno. Nekaj več kot štirideset umetnin so tudi na novo restavrirali. Monografija predstavlja življenje in delo Ivane Kobilca, osrednje besedilo z naslovom Ivana Kobilca v kontekstu evropskega umetnostnega dogajanja in slovenskih zapisov o njej je napisal prof. dr. Jure Mikuž, Sandra Bratuša in Nataša Ciber sta življenjepis strnili pod naslovom Veličastno neprilagojena umetnica, Mateja Maučec in Michel Mohor pa obširneje predstavljata Kobilčino bivanje v Sarajevu in Berlinu, saj sta bili ti dve obdobju do sedaj najmanj znani. V okviru projekta priprave razstave in monografije o Ivani Kobilca so našli dela, ki jih prej niso poznali – ali pa le po črno-belih reprodukcijah, nekatere zgolj po naslovu, popravili so nekatere podatke iz življenja in dela slikarke, razširil se je seznam razstav, na katerih je Ivana Kobilca sodelovala, v uporabo so dobili korespondenco in dokumente iz zasebne lasti, v kateri je kar 584 dokumentov, največ pisem, a tudi članske izkaznice, potna lista, razna potrdila, vstopnice na razstave, fotografije, časopisne izrezke … Monografijo na več kot petsto straneh odlikujejo odlične reprodukcije – in ne nazadnje: knjiga se odlično bere.

V torek, 18. septembra, na dan, ko je bil pred stotimi leti sklican ustanovni občni zbor Društva Narodna galerija, je bila ta, danes osrednja galerijska ustanova v državi, odprta do polnoči, vstop pa je bil prost. Odprli so razstavo študentov AGRFT, ki so tudi v živo interpretirali nekatera likovna dela. Predsednik države Borut Pahor je v sredo zvečer Narodni galeriji vročil zlati red za zasluge, podelitvi pa je sledila krstna izvedba glasbenega dela Leona Firšta Zgodbe slik, napisanega v čast jubileju, v izvedbi Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. Včeraj je ob izidu nove knjige Pesmi iz galerije pred umetninami izbrane pesmi prebral avtor Andrej Rozman - Roza, danes zvečer pa bo na sporedu gledališki dogodek z naslovom Ivana – Podobe iz življenja slikarke Ivane Kobilca. Gre za umetniško pripoved, ki je nastala kot monolog na podlagi prepletanja avtorskih besedil Polone Vetrih z izborom objavljene literature in virov, citatov in povzetkov o umetničinem življenju in delu. Dramaturgijo je pripravila Mojca Kreft.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 27. september 2017 / 11:15

Tudi jagode goji so lahko invazivne

Z japonskim dresnikom in kanadsko zlato rozgo smo izgubili bitko. Kar nekaj invazivnih tujerodnih rastlin pa predstavlja tempirano bombo, med njimi žlezava nedotika, metuljnik, sivi dren, jagode goji....

Objavljeno na isti dan


Nasveti / ponedeljek, 8. julij 2013 / 12:27

Vsemogočne mame

Ko poslušam mamice današnjega časa, me začne skrbeti za otroke. Za kaj vse bi rade poskrbele. Za kaj vse mislijo, da morajo urediti. Kot da bi se Cankarjeva mama s skodelico kave prelevila v super...

Humor / ponedeljek, 8. julij 2013 / 12:19

Ta je dobra

Neki delavec zaposlen v tovarni ETA Kamnik je imel blazno željo, da bi ga vtaknil v rezalko kumaric.Leta in leta je željo v sebi skrival in na skrivaj pogledoval proti rezalki kumari...

Kronika / ponedeljek, 8. julij 2013 / 11:31

Vzel denar in vino

Kranj - Neznani storilec je na Jezerski cesti v Kranju vlomil v prostore gostinskega lokala in ukradel menjalni denar ter večjo količino buteljčnega vina. Lastnik je nastalo škodo ocenil n...

Kronika / ponedeljek, 8. julij 2013 / 10:05

Sposodil bi si pet tisočakov

Škofja Loka - Škofjeloške policiste je v torek popoldne poklicala občanka, ker jo je na Mestnem trgu v Škofji Loki ustavil neznanec in jo v angleškem jeziku prosil, naj mu posodi pet tisoč...

Kultura / ponedeljek, 8. julij 2013 / 09:56

S Pesmimi severnega vetra

Kranj - Ženski zbor Carmen manet, ki ga sestavljajo nekdanje in sedanje dijakinje Gimnazije Kranj, nadvse uspešno pa ga vodi Primož Kerštanj, je pred dnevi v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu...