Levico moti Črnčec

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 21. september 2018 / 08:30

Imenovanje Damirja Črnčeca za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade naj bi bil glavni razlog za preklic podpisa sporazuma med vladnimi strankami in Levico.

Levica nezadovoljna z imenovanjem Črnčeca

V torek so preklicali pre­dviden podpis sicer že parafiranega sporazuma vladnega peterčka z Levico. V Mladini so poročali, da do podpisa ni prišlo, ker naj bi bili v Levici nezadovoljni z imenovanjem Damirja Črnčeca za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. V največji vladni stranki LMŠ so pojasnili, da do podpisa sporazuma o sodelovanju z Levico ni prišlo zaradi neuskladitve terminov predsednikov strank, koordinator Levice Luka Mesec pa je v sredo povedal, da se je zataknilo, »ker je Levica nezadovoljna z odstopanjem od parafiranega dogovora glede sodelovanja z vlado«. Mesec meni, da skušajo nekateri ministri in predstavniki vladnih strank že več tednov razvodeniti vsebino parafiranega sporazuma, češ da gre le za seznam lepih želja. Levica želi zagotovilo, da se bodo dogovorjenega v parafiranem sporazumu držali, je pojasnil Mesec, ki se bo predvidoma danes s predsednikom vlade Marjanom Šarcem pogovoril o tem, kakšen status ima sporazum in kako ga bodo udejanjali. Predvsem pa želijo preprečiti presenečenja, kot je bilo imenovanje Črnčeca, ki je po njegovem mnenju nesprejemljiv za levosredinsko vlado. Levica je pristopila k sodelovanju s peterčkom ravno zato, da se prepreči »vzpon ljudi s stališči, kakršne izraža Črn­čec na socialnih omrežjih, na oblast«, je dodal. Šarčeva odločitev o imenovanju Črn­čeca v svoj kabinet je bila v Levici slabo sprejeta predvsem zaradi njegovih preteklih izjav glede migrantov in drugih nestrpnih stališč. Šarec je razložil, da se do preteklih besed Črnčeca ne želi opredeljevati, na mesto državnega sekretarja za nacionalno varnost pa ga je imenoval »na podlagi njegovih izkušenj, saj gre za priznanega strokovnjaka tako na teoretičnem kot na praktičnem področju«. Kot je napovedal, bo državnega sekretarja odstavil, če bo še izražal nestrpna stališča.

Juncker ignoriral mnenje pravne službe

V zadnjem tednu je zelo odmevalo razkritje nemškega časnika Spiegel, da je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Jun­cker ignoriral mnenje pravne službe komisije, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe predstavila Slovenija glede kršitev prava EU s strani Hrvaške zaradi neuveljavitve arbitražne odločbe o meji, drži in da bi morala Evropska komisija v mnenju to podpreti. Še več, z vsebino pravnega mnenja Juncker ni seznanil niti evropskih komisarjev. Kot je znano, se je Evropska komisija odločila, da ne prevzame slovenske tožbe zoper Hrvaško. Z Junckerjem in hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović se je v ponedeljek ob robu Pobude treh morij v Bukarešti neformalno pogovarjal tudi predsednik republike Borut Pahor in po neformalnem srečanju dejal, da ne glede na objavo mnenja pravne službe komisije vse tri strani vztrajajo pri svojih stališčih. Včeraj se je o tem vprašanju z Junckerjem pogovarjal tudi premier Marjan Šarec na neformalnem vrhu EU v Salzburgu.

Med najbolje plačanimi daleč največ zdravnikov

Radio Slovenija je v začetku tedna objavil podatke ministrstva za javno upravo o plačah v javnem sektorju, iz katerih je razvidno, da med tisoč najbolje plačanih v javnem sektorju veliko večino (v posameznih mesecih jih je tudi okoli devetsto) predstavljajo zdravniki. Nekateri zdravniki na mesec opravijo celo več kot 350 ur dela. Po besedah predsednika zdravniškega sindikata Fides Kon­rada Kuštrina in direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Vojka Flisa se to dogaja zaradi pomanjkanja zdravnikov v Sloveniji. Na ministrstvu za javno upravo so razložili, da so podatke pripravili kot odgovor na novinarsko vprašanje, sledili pa so tudi pozivu Fidesa, da bi bilo korektno pri objavi najvišjih plač navesti tudi, koliko dela je nekdo za takšno plačo opravil. Podatki za junijske plače v javnem sektorju med drugim pokažejo, da je bilo 2176 od skupno 6494 zdravnikov v najvišjem, 57. plačnem razredu. Ugotovili so, da sta se v zadnjem letu dni povečala tako delež dežurnega kot nadurnega dela zdravnikov. V obeh primerih gre za delo prek polnega delovnega časa, je pa nadurno delo bolje plačano. Presoja o tem, ali bo za zdravnika odredil delo v dežurstvu ali nadurno delo, pa je na njihovih delodajalcih oz. vodjih, ki razporejajo delo, je pojasnil vodja sektorja za plače Branko Vidič. Pri pregledu podatkov so na ministrstvu naleteli tudi na dva primera, ko imata zdravnika sklenjeno pogodbo za polovičen delovni čas, a vseeno opravljata delo preko polnega delovnega časa.