Grozdje

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 19. september 2018 / 11:09

Ko je pri nas zrelo grozdje, vemo, da je v deželo prišla jesen. Vendar so danes letni časi in vreme tako nepredvidljivi, da se človek težko ravna po starih navadah. Letos je vse sadje obilno obrodilo, tudi prej bo zrelo, in ta hip je grozdja povsod, kar ga hočete. Za nas to pomeni vkuhavanje soka. Zaradi obilne letine se je ta hobi razširil čez cel konec tedna. Začeli smo v petek okrog dvanajstih in končali v nedeljo popoldne. Ne morem reči, da nisem bila utrujena. V nedeljo zvečer sem bila zelo utrujena, pa imam obilo pomočnikov. Vsi so vsaj malo pomagali, čeprav ima vsak mladenič svoje opravke, tekme, sestanke, igro.

Svojega grozdja nimamo, eno pošiljko je Janez dobil v Šenčurju, drugo sta pripeljala moja starša. Torej grozdje so obrali drugi. Sledi pecljanje, kjer ni potrebno biti prav natančen. Grozdne jagode kuhamo v dveh črnih sokovnikih Emo Celje, eden je star več kot šestdeset let, drugi jih ima kakih deset. Oba sta enaka. To počnemo v garaži. Vse obiranje poteka na terasi in pranje posode kar na travi z vrtno cevjo. Pod nobenim pogojem ne bi tega počela v kuhinji na parketu. Nikakor. Sok iz sokovnika teče v velike lonce in vse to potem zlijemo v nerjaveč sod s pipico. Tako stočen sok je treba še prekuhati in dodati sladkor. Sok v sodu segrevamo s potopnim gorilcem in potem ga s pipico natakamo v steklenice s širokim grlom. Letos smo skuhali sto litrov soka, porabili pa smo osem kilogramov sladkorja. Prav zaradi tega je grozdni sok čudovit. Grozdje je sladko samo po sebi, in če hočemo piti bolj sladkega, ga preprosto manj razredčimo z vodo. Včasih sem mislila, imeli bomo več soka, če dam malo več sladkorja. Potem je imel sok okus po sladkorju, in ne po grozdju. Tak je naš način prehranjevanja. Tega ne bi počela, če tega v moji in Janezovi mladosti ne bi počeli doma in bi bila tega vajena, če mi ne bi pri tem vsi pomagali in če ne bi tega počela v garaži in zunaj.

V soboto je potekala akcija Očistimo Slovenijo. Sedaj veliko govorimo ne le o pravilnem ločevanju odpadkov, pač pa o zmanjšanju odpadkov. To pa se začne pri nakupovanju. Trajnostna, povratna embalaža, kupujmo manj. Verjetno se večina strinja, da je takole pripravljen sok naraven, zdrav in kakovosten. Kupljeni sadni sokovi imajo lahko le malo sadja, gazirane pijače imajo veliko sladkorja in umetnih snovi. Vsi bi torej uporabljali domače, le delali ne bi. Bolj enostavno je kupiti. Če pri nas ne bi kupovali mleka na kmetiji in bi vso pijačo kupili v enkratni embalaži, bi potrebovali večji zabojnik za smeti. Vse govori v prid domači pridelavi. Je cenejše, bolj zdravo, trajnostno, le eno napako ima – pripraviti jo moraš sam. Če mi sedaj še kdo ponudi grozdje, mu z veseljem posodim vso opremo za kuhanje soka, mu grem celo pokazat, kako se to dela. Spreminjanje navad je najtežje, vendar edino to vodi do drugačnega vedenja potrošnika. Nekaj pa je dobro: ko človek okusi boljšo hrano, slabše ne uživa več.