Barve, ki prinašajo vedrino

V Galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava likovnih del slikarke Jane Vizjak z naslovom Krogi.

Kranj – Aktualna razstava v Galeriji Prešernove hiše slikarke in magistrice umetnosti Jane Vizjak, ki živi in deluje v Ljubljani, je del razstavne trilogije, v kateri avtorica sodeluje s tremi gorenjskimi muzeji – Gornjesavskim muzejem in kustosom Aljažem Pogačnikom, Muzeji radovljiške občine in kustosinjo Barbaro Boltar ter Gorenjskim muzejem in ddr. Damirjem Globočnikom, ki je pravzaprav pobudnik celotnega projekta.

Potem ko je spomladi v Galeriji Kosove graščine na Jesenicah Vizjakova predstavila slike iz cikla Kreposti (2012–2014), se tokrat v Kranju predstavlja z zaokroženim opusom, ki ga je poimenovala Krogi, vanj pa sodijo njena najnovejša dela. V tretji del razstavnega projekta, ta bo predstavljen v Galeriji Šivčeva hiša v Radovljici, pa sodi izbor portretov, ki jih slikarka slika od začetka svoje skoraj štiri desetletja trajajoče umetniške poti.

Krogi, gre za olja na platnu velikih formatov, največkrat enako dolgih stranic, ki so na ogled v Kranju, so ustvarjalni izziv Jane Vizjak od leta 2015 naprej. „To je tisto, kar zdaj čutim kot moje slikarstvo. Prav v krogih sem nekako našla svoj aktualni umetniški izraz,“ je ob razstavi povedala slikarka.

Kot izvemo, je ciklus »barvnih kroženj« oziroma Krogov začel nastajati med pripravami na slikanje ciklusa Pot srca 2006–2007, ddr. Damir Globočnik pa ga nekako uvršča pod okrilje abstraktnega barvnega iluzionizma. „Krog, krogla je univerzalni arhetip in ima lahko različne pomene (kozmos, simbol večnosti, večni krog). Krog lahko predstavlja nebo, zemljo pa pravokotnik – platno pravokotnih oblik,“ dodaja Globočnik in nadaljuje: „Polaganje barvnih nanosov okrog osrednjega kompozicijskega središča poraja vtis gibanja oziroma vrtenja in pomikanja v globino. Slikarka je urejevalec, nekako tudi stvaritelj naslikanega sveta, suvereno določa dinamiko, velikost in značaj barvnih nanosov. Postopek nastanka slik vodi s 'poistenju' s slikarskim medijem: velik format zahteva, da slikarka slika s celim telesom, ne samo z roko.“

Naš pogled se tako ne ustavlja na površini slike, ampak ga spiralast vrtinec vsrkava v sliko. Posebno energijo ob tem sevajo tudi barve, ki v nasprotni smeri sijejo proti nam, gledalcem. „S krogi raziskujem barvo kot svetlobo in njeno gibanje,“ pojasnjuje Vizjakova, ki običajno slika z živimi, svetlimi barvami, ki prinašajo vedrino. Barva je pogojena s sončno svetlobo, ki obliva njene slikarske podobe. Naj še dodamo, da je Jana Vizjak po končanem študiju na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v devetdesetih letih pet let študijsko delovala tudi na Umetniški akademiji v nemškem Düsseldorfu pri prof. Gotthardu Graubnerju.

Ob razstavnem projektu je na več kot osemdesetih straneh izšel tudi obsežen katalog z reprodukcijami in besedili vseh treh umetnostnih zgodovinarjev iz posameznih muzejev. Razstava bo na ogled do konca meseca.