Koncert, na katerem smo vsi bili Avseniki

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / nedelja, 16. september 2018 / 06:44

V nedeljo se je v dvorani Kongresnega centra na Brdu s priredbami Avsenikove glasbe predstavil kranjski orkester Kr' Bis Band. Čudovita glasba v izvrstni izvedbi je bila najboljši recept za odlično vzdušje.

Brdo – Kadar igra Kr' Bis Band, je avditorij po pravilu poln do zadnjega sedeža. Tudi tokrat je bilo tako – že tretje leto po vrsti. Toliko let tudi šteje ta pisana glasbena skupina mladih orkestrašev, ki je nastala na pobudo Branka Djokovića z eno njegovo veliko željo – da bi s prijatelji, s katerimi je kot tolkalec igral v Mladinskem pihalnem orkestru Glasbene šole Kranj, po končani šoli še kdaj stopil za instrument in ob igranju užival. Izbor dirigenta seveda ni bilo nikoli vprašanje, samo po sebi je bilo umevno, da paličici v roke prime njihov Tomaž Kukovič. Predlani je Kr' Bis Band s koncertom Vrnitev odpihanih napolnil letno gledališče Khislstein, lani se je enako dvakrat zgodilo v dvorani v Cerkljah, ko so igrali filmsko glasbo pod naslovom Čudoviti šum, za letošnji motiv pa so si izbrali Avsenikovo glasbo v različnih priredbah za pihalni orkester in … v športnem žargonu bi rekli, prepričljivo zmagali.

Skoraj šestdesetčlanski orkester je v nedeljo v veliki dvorani Kongresnega centra Brdo pričakala polna dvorana. Z eno mislijo in pričakovanjem – poslušati dobro glasbo. Namreč, kot sta v v uvodu v duhovitem tonu ugotovila simpatična povezovalca programa Nataša Naneva in Janez Hostnik, smo si sicer vse preveč razdeljeni Slovenci, naj bo na leve in desne, rdeče in črne, ta zgornje in ta spodnje, v eni stvari brez dvoma enotni – ko gre za Avsenikovo glasbo.

Vsako skladbo, v uradni program jih je orkester uvrstil kar petnajst, je najprej v kratkem posnetku napovedal originalni posnetek, v nadaljevanju pa sta prej omenjena v nekaj besedah poudarila bodisi zgodovino skladbe bodisi misli na temo le-te, ki so jih v preteklosti o njej razvili člani legendarnega Ansambla bratov Avsenik. O nekaterih skladbah so o zamisli za svoje priredbe zapisali tudi skladatelji. Kar pet jih je pisalo aranžmaje za koncert, največ šest, med njimi tudi avtorsko skladbo, jih je napisal Slavko Avsenik mlajši, ki je pri pripravi koncerta tudi tesno sodeloval z dirigentom Kukovičem. Štiri priredbe je napisal Peter Tovornik, po eno Matija Krečič, Jaka Pucihar in Gašper Jereb, da je vešč komponiranja, pa je s priredbo dokazal tudi dirigent Tomaž Kukovič.

Od Straussa do latina

Skladatelji so na različne načine pristopali k osnovnim skladbam, eni so jih predvsem prilagodili pihalnemu orkestru, spet drugi so pogumno posegli po povsem drugem žanru, in ne polki ali valčku, ki sta, kot vemo, prvaka Avsenikove glasbe. Če je prva skladba Sanjam o domovini v Jerebovi priredbi na nov način poudarila domotožje Avsenikove pevke s številnih turnej po tujini, so v skladbi Na avtocesti na različne načine bile prisotne kar tri generacije Avsenikov, Slavko kot soavtor, njegov sin Slavko Avsenik ml. je skladbo aranžiral za orkester, v katerem je tokrat za klavir sedel njegov sin Blaž. Gasilske polke v Tovornikovi priredbi se ne bi branil niti J. Strauss mlajši, saj smo slišali orkestrirano različico, s katero nas je popeljal na Dunaj več kot 150 let nazaj. Če smo v Te pa tikov vredi v mislih lahko slišali celo glas Alfija Nipiča, se je Slavko Avsenik ml. predstavil s čudovito avtorsko skladbo Jerina melodija, v kateri je tudi sam sedel za klavir. Prvi del je zaključila Melodija za tebe, ki jo je zapisal Kukovič. Po začetnem zapeljevanju in lahkotnem ritmu se v nadaljevanju skladba razvije v pravo tolkalsko akcijo. Svoje minute si na navdušenje dvorane vzamejo tolkalci Dan Ažman Pistotnik za baterijo bobnov, Miha Kern na kongah in Vid Ušeničnik s posebnimi, za latino glasbo značilnimi tolkali timbales. To je bil tudi uvod za kasnejši nekoliko živahnejši drugi del koncerta, v katerem smo uživali v džezovskem valčku Nežno šepetanje, se na trenutke v koračniški maniri povzpeli Na šmarno goro in vrnili do legendarne, ene najbolj izvajanih in prirejanih Avsenikovih skladb Tam, kjer murke cveto. Pogled z Jalovca v priredbi Jake Puciharja smo doživeli v čudovitih kubano ritmih, prav tako v Krečičevi Martinovi polki. Po stoječih ovacijah so nam orkestraši seveda postregli še z obvezno Golico in tisto, ki zveni čez Karavanke ...

Kr' Bis Band je s svojim tretjim glasbenim projektom #VsiSmoAvsenik slovenske duše potipal tam, kjer so najbolj voljne. In še enkrat znova navdušil. Kot je ob zaključku dejal Slavko Avsenik ml., velja čestitati mladim, ki so si vzeli čas za glasbo, ki je vse kaj več kot zgolj narodno-zabavne viže. V odličnih priredbah so pokazali svoje znanje in hkrati dokazali, da se da v igranju tudi uživati. Avsenikova glasba je že v osnovi tako dobro napisana, da ob dobrih priredbah preprosto nima meja, ne slogovnih ne instrumentalnih. In še nekaj: že res, da v orkestru igra nekaj mladih, ki so svojo poklicno pot zapisali glasbi, velika večina pa je vseeno takih, ki študirajo ali so se vključili v druge poklice, a pri tem niso pozabili na čare, ki jih ponuja instrument. Do naslednjič, so si rekli mladi glasbeniki in še enkrat znova navdušena publika.