Letošnja povorka je štela okoli tisoč devetsto narodnih noš.

Dediščine se ne da vzeti

Konec tedna je bil Kamnik znova v znamenju narodnih noš in oblačilne dediščine. Pestro dogajanje s številnimi dogodki je vrhunec doseglo v nedeljo s tradicionalno povorko narodnih noš.

Kamnik – Po tem, ko jo je lani organizatorjem zagodel dež, so letošnji Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku zasijali v sončnem in toplem vremenu. Krona 48. prireditve je bila nedeljska povorka skozi staro mestno jedro, ki se je je letos udeležilo okoli 1900 konjenikov, skupin in posameznikov, odetih v narodne noše. Poleg slovenskih so obiskovalci lahko občudovali tudi noše iz Bosne in Hercegovine, Ukrajine, Črne gore, Cipra in Lužiških Srbov.

Najstarejši etnološki festival pri nas se lahko pohvali s priznanjem angleške časopisne hiše The Guardian, ki ga je letos uvrstila na listo dvajsetih najpomembnejših tradicionalnih festivalov v Evropi. Da si mesto na lestvici zasluži, so organizatorji dokazovali s številnimi spremljajočimi prireditvami v času štiridnevnega festivala, ki vsako leto v Kamnik privabijo okoli trideset tisoč obiskovalcev, največ prav na nedeljsko povorko, ki se je je tudi letos udeležilo blizu dva tisoč udeležencev v narodnih nošah iz vse Slovenije in tudi tujine.

Povorko si je ogledal tudi predsednik vlade in nekdanji kamniški župan Marjan Šarec, ki je v ospredje postavil predvsem pomen ohranjanja kulturne dediščine za obstoj naroda. Kot je povedal, se je slovenski narod skozi stoletja ohranil, ker je znal ceniti tisto, kar je njegovo. »Tudi danes, v 21. stoletju, to ne sme biti zastarelo, ampak moramo še naprej ohranjati svojo dediščino, kajti to je tisto, česar nam nihče ne more vzeti,« je poudaril Šarec.

Festivalsko dogajanje sta sicer že v petek uradno odprla v. d. direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik dr. Tomaž Simetinger ter podžupan, ki je po odhodu Marjana Šarca začasno prevzel vodenje občine, Igor Žavbi. Sledil je koncert Mestne godbe Kamnik, ki letos praznuje 170 let obstoja, ter nastop kamniških mažoretk. Na odru, ki je bil zaradi del in arheoloških izkopavanj na Glavnem trgu letos izjemoma prestavljen na Trg prijateljstva, so se zvrstili nastopi številnih folklornih skupin, potekalo je tekmovanje harmonikarjev, v večernih urah so obiskovalce zabavali nastopi glasbenih skupin, v središču mesta pa jih je pričakala tudi pestra sejemska ponudba.

V okviru festivala so na ogled tudi štiri strokovne razstave. Že od konca avgusta je v prostorih Občine Kamnik na ogled razstava Markova herbija, ki predstavlja oblačilno dediščino dela slovenskih Prekmurcev, Galerija Mihe Maleša pa še do 20. septembra gosti razstavo Zakladi hrvaške oblačilne in nesnovne dediščine. Galeriji Dika je ponudila prostor za razstavo z naslovom Spodi n'č, gor pa b'l mau, ki predstavlja spodnje perilo naših babic in dedkov, v Galeriji nad Kavarno Veronika pa je na ogled razstava Le kam sodi ta obleka?, na kateri so razstavljena oblačila za različne priložnosti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 13. december 2011 / 07:00

Plavalci doma s tremi odličji

Brnik - Letošnje evropsko prvenstvo v plavanju v kratkih bazenih v Szczecinu se je uspešno končalo tudi za našo reprezentanco, saj so v zbirko medalj dodali še tri. Za dve srebrn...

Objavljeno na isti dan


Radovljica / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Antične izkopanine v Mošnjah

Mošnje – Po treh mesecih bodo v Mošnjah na trasi bodoče gorenjske avtoceste na odseku med Vrbo in Peračico v torek zaključili z arheološkimi izkopavanji. Kot je povedala...

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Kako so na Jesenicah včasih živeli

V knjižici je zbranih šestnajst pripovedi Jeseničanov o tem, kakšne so bile Jesenice nekoč.

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Petje je znamenje veselega srca

Trije šolski pevski zbori, v katerih prepeva kar tretjina učencev, in učiteljski pevski zbor Mavrica so krepko ogreli srca in dlani obiskovalcev.

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Zaposlitveni center za invalide

V Šentplavžu je trenutno zaposlenih pet invalidov. Radi bi sodelovali s še več podjetji.

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Šansoni in zimzelene melodije

Lojze Krajnčan je zasnoval koncert, na katerem se prepletajo zimzelene melodije in sodobni šansoni slovenskih ustvarjalcev.