Odškodnina roparju banke

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sobota, 8. september 2018 / 13:52

Slovenija mora Litovcu Danasu Vizgirdi, ki je bil s šesterico pajdašev leta 2002 zaradi oboroženega ropa banke v Radovljici obsojen na več kot osem let zapora, plačati odškodnino zaradi kršitev pravice do pravičnega sojenja.

Kranj, Strasbourg – Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu je pred kratkim odločilo, da mora Slovenija Litovcu Danasu Vizgirdi, ki je bil na kranjskem okrožnem sodišču zaradi sodelovanja v oboroženem in nasilnem ropu bančne poslovalnice v Radovljici leta 2002 obsojen na osem let in štiri mesece zapora, plačati 6400 evrov odškodnine ter 2500 evrov sodnih stroškov. Po mnenju sodnega senata ESČP je Slovenija kršila evropsko konvencijo o človekovih pravicah oziroma pravico do pravičnega sojenja, ker litovskemu državljanu ni zagotovila tolmačenja v litovski jezik. Vizgirda je sicer zahteval 46.840 evrov odškodnine.

Litovskega državljana so skupaj s šestimi pajdaši aretirali pred dobrimi šestnajstimi leti zaradi suma sodelovanja v ropu poslovalnice Gorenjske banke v Radovljici 13. marca 2002, iz katere so odnesli za okoli 20 tisoč evrov v različnih valutah. Za vse sodne postopke so mu zagotovili tolmačenje v ruski jezik, dobil je tudi ruski prevod izjav prič. Julija istega leta je bil obsojen na osem let in štiri mesece zapora, njegovo pritožbo je višje sodišče zavrnilo. Vizgirda je kmalu po obsodbi začel trditi, da sojenje ni bilo pravično, ker ni razumel tolmačenja v ruščino, čeprav se naj bi na sodišču strinjal z ruskim tolmačem in litovskega tolmača niti ni zahteval, tudi zagovarjal se je v ruskem jeziku. Tako se je že leta 2003 pred slovenskimi sodišči pritožil, da med drugim ni dobro razumel rusko in da mu je bila med sojenjem kršena pravica do uporabe svojega jezika. Njegovo zahtevo je leta 2006 zavrnilo slovensko vrhovno sodišče, leta 2008 pa še ustavno sodišče. Obe sta odločitev utemeljili s tem, da se med sojenjem nikoli ni pritožil, da ne razume rusko, da je na sojenju sodeloval in da mu ni bila kršena pravica do pravičnega sojenja.

A senat ESČP je zdaj ugotovil, da bi morala slovenska sodišča preveriti, ali Litovec zna toliko rusko, da v tem jeziku lahko poteka njegova obramba. Utemeljitev slovenskih oblasti, da je to moč predvideti, ker je ruščina v Litvi močno razširjena, je zavrnilo. Ugotovilo je še, da mu pomoč v zvezi z jezikom, ki jo je dobil, ni omogočila aktivnega sodelovanja v sojenju, ki zato ni bilo pravično, Vizgirdi pa so bile zato kršene pravice. Član senata ESČP je bil tudi slovenski sodnik Marko Bošnjak, ki se skupaj z avstrijsko kolegico z večinskim mnenjem sodnikov v senatu ni strinjal. Oba sta odločitve slovenskih sodišč ocenila kot pravilne, po njunem mnenju tudi več dogodkov s sojenja kaže, da je bilo Vizgirdovo razumevanje ruščine zadostno za zagotovitev poštenega sojenja, vendar sta bila preglasovana.

O ropu poslovalnice Gorenjske banke v Radovljici in sojenju šestim obtoženim Litovcem in enemu Belorusu smo pred šestnajstimi leti podrobno poročali tudi v Gorenjskem glasu. Roparji, tedaj stari od 25 do 40 let, so v Slovenijo prišli nekaj dni pred ropom, ukradli dve vozili, prespali v kamnolomu pri Kamni Gorici, nato pa izvedli oborožen in nasilen rop v Radovljici. Trije zamaskirani roparji so vstopili v banko, v kateri so bile tedaj štiri stranke, med njimi tudi otrok. Preskočili so pult, zbili na tla bančnega uslužbenca in ga brcali v glavo. Pobrali so za okoli 20 tisoč evrov gotovine. Plena niso imeli časa razdeliti, saj so jih gorenjski policisti zelo hitro polovili. Prvega roparja so prijeli že po dobrih dvajsetih minutah. Sodišče je vseh sedem obtoženih julija 2002 spoznalo za krive in jih precej strogo obsodilo na skupaj kar 45 let zapora, po prestanih kaznih pa jih je čakal še izgon iz države za deset let.