Visoke sulice

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / sreda, 5. september 2018 / 12:02

Sass Rigais (3025 n. m.) – Gorski masiv Odle/Geisler se nahaja med dolino Val di Funes/Funes in Val Gardena, v osrčju naravnega parka Puez-Odle. Eden najlepših masivov v Dolomitih.

Ko sem na vrhu Grande Cir gledala proti zahodu, se mi je pogled ustavil na visokih sulicah, gorah zanimivih oblik, ki so kar vabile in privabile. Gre za gorski masiv Odle/Geisler. Glavni in najvišji vrh tega gorskega območja je Sass Rigais, 3025 n. m. Tudi njegova soseda Fruchetta meri 3025 metrov, a je dosegljiva le alpinistom. Na Sass Rigais se bomo povzpeli po zavarovanem vzhodnem grebenu, sestopili pa po njegovem južnem pobočju.

Iz Colfosca se preko prelaza Gardena zapeljemo v Val Gardeno, tik pred S. Cristino pa zavijemo desno in sledimo oznakam za kabinsko žičnico, ki nas bo popeljala na Col Raiser, 2100 n. m. Pred nami Odle: Mala in Velika Farmeda, Villnösser Odla, sedlo Mittagsscharte, Mali Sass Rigais, Sass Rigais, Furchetta, Odla di Veldussa, Wasserhofel, Wassertuhl, Campillerturm. Pogled nanje je fenomenalen!

Z zgornje postaje kabinske gondole se usmerimo na pot št. 4, ki bo izgubljala višino in nas pripeljala do koče Regensburger, 2037 n. m. Tik ob koči je smerokaz za pot št. 13, zavijemo levo in sledimo poti. Zložno vzpenjajoča se pot med idiličnimi travniki, na katerih se pase živina, nas bo pripeljala skoraj povsem pod ostenja skupine Odle. Razgledi so dih jemajoči. Ko pridemo do razpotja, zavijemo desno in še vedno sledimo poti št. 13. Bližamo se melišču. Na vrhu strmega vzpona se pred nami odpre zagruščena ledeniška dolina, kjer bomo pridobili glavni del višinske razlike. Povzpnemo se na sedlo med Sass Rigais in Furchetto. Za sedlo se opremimo s samovarovalnim kompletom, plezalnim pasom in čelado. Do vstopa nas čaka še nekaj lažjega poplezavanja, nekaj izpostavljenosti. Pot je označena z rdečimi pikami in že smo pred vstopom v ferato, ki ne preseže ocene B, je pa izjemno zračna in zanimiva. Vstopni skalni skok ima oceno A, nato sledi nekaj korakov hoje in smo pred delom, kjer je ocena B. Pred nami je nekaj skob, rahlo prečno, ki nas vlečejo v levo. Na vrh tega dela je težavnost A/B, nato zopet sledi B. Zanimiv detajl je, ko pridemo okoli roba skale in vidimo, da jeklenica visi v zraku. Ja, kako? Kako bomo pa pripeti, če je pa treba stopiti kar malce nižje? A to je vse le na prvi pogled. Ko se lotimo, ni nobenih težav. Do vrha težavnost ne preseže več ocene A/B, del vrhnje poti pa tudi ni zavarovan.

Z vrha sestopimo po ozkem in izpostavljenem grebenu, ki je zavarovan, ocena A. Ves vršni del sestopa proti južnemu pobočju ne preseže zahtevnosti A/B, pot je speljana po naravnih prehodih, je pa nekaj kar konkretnih vertikal. Ko dosežemo razpotje, kjer se zavarovani del konča, nas smerokaz opomni, na možnost sestopa po srednji poti, t. i. Villnösser ferati, kjer zavijemo desno. A ta pot nas ne zanima. Sestopamo po južnem, zagruščenem pobočju, kjer je ogromno skrotja in grušča, zato previdno. Spodnji del sestopa je še zavarovan. Najtežji del je B/C, ko pridemo do lesenega mostička. Prečimo krušljive in zbite grape. Ko dosežemo široko in zagruščeno grapo, se nam z desne strani pridruži sestop, po katerem bi prišli po srednji, prečni poti Villnösser. Strma sestopna grapa je utrjena z lesom. Zavijugamo navzdol in pred nami se pokaže pravljična panorama masiva nad dolino Gardena. Ko dosežemo zelene travnike, nadaljujemo mimo jutranjega razpotja, nato pa po poti vzpona sestopimo nazaj na Col Raiser. Tik pred kabinsko žičnico nas čaka nekaj vzpona; a če smo zmogli celo turo, tudi ta zaključni vzpon ne bo problem.

Nadmorska višina: 3025 m
Višinska razlika: 1050 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 5 / 5