V šole se vrača otroški vrvež

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Slovenija / petek, 31. avgust 2018 / 22:15

V ponedeljek se za skoraj devetnajst tisoč gorenjskih osnovnošolcev in približno šest tisoč srednješolcev začenja novo šolsko leto. Največja novost se obeta staršem polnoletnih dijakov, ki bodo morali dobiti pisno soglasje, če bodo želeli, da jih šola obvešča o otrokovem šolskem delu.

V novem šolskem letu bo v šolske klopi na 34 matičnih šolah in 39 podružnicah na Gorenjskem znova sedlo 18.979 učencev, od tega 2243 prvošolcev. Gorenjske srednje šole bo po zdaj znanih podatkih, dokončni bodo namreč znani šele oktobra, v prihodnjem šolskem letu obiskovalo približno šest tisoč dijakov, od tega bo skoraj 1700 dijakov prvega letnika.

Novo šolsko leto prinaša novosti tako vrtcem kot osnovnim in srednjim šolam. V vrtcih uvajajo možnost financiranja krajših programov v obsegu 240 ur, saj želijo, da bi se zlasti v letu pred obveznim vstopom v osnovno šolo v vrtec vključilo čim več otrok, pojasnjujejo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Krajši programi bodo namenjeni izključno otrokom, ki leto pred vstopom v osnovno šolo še niso obiskovali vrtca, pri čemer bodo skrajšani programi za petletnike brezplačni. V osnovnih šolah pa začenjajo z novim konceptom razširjenega programa, in sicer gre za nov izvedbeni način podaljšanega bivanja – znotraj posameznih šol bodo iskali najboljše načine njegovega izvajanja, da bi čim bolj osmislili popoldanski del in ga naredili bolj preglednega, je na nedavnem srečanju ravnateljev na Brdu poudarila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. Skozi razširjeni program bodo med drugim učencem omogočili dodatne ure gibanja. V 127 šolah tako z novim šolskim letom začenjajo s preizkusom vsakodnevnega 45-minutnega gibanja v sklopu podaljšanega bivanja. Poleg tega bodo na dvajsetih osnovnih šolah poskusno vrnili obvezno učenje dveh tujih jezikov v zadnji triadi devetletke, obenem pa bo na teh šolah ob soglasju staršev za prvošolčke obvezno učenje prvega tujega jezika, so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje. »Osnovni namen poskusa je preveriti različne izvedbene modele prenovljenega koncepta razširjenega programa in izvajanje obveznega prvega tujega jezika v prvem razredu in drugega tujega jezika v sedmem razredu. Dvajset šol bo poskus izvajalo v celoti, 155 šol pa le enega od predvidenih sklopov, ki vključuje zlasti dejavnosti s področja gibanja in zdravja.«

Precej novosti se v novem šolskem letu obeta tudi na področju srednješolskega izobraževanja. Šole, ki izvajajo program splošne gimnazije, se bodo lahko odločile za izvedbo izbirnega dela programa z vključitvijo interdisciplinarnih tematskih sklopov. Namenjeni bodo poglabljanju znanja pri posameznih predmetih in razvoju kompleksnih znanj na osnovi potrjenih učnih načrtov. V veljavo pa bodo stopile tudi spremembe nekaterih pravilnikov na področju srednjega šolstva, ki so med drugim posledica uveljavitve evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov. Predvsem so jasneje opredelili razmerje med polnoletnimi dijaki in starši, ki bodo morali po novem dobiti pisno soglasje dijakov, če bodo želeli imeti vpogled v podatke, povezane z njihovim izobraževanjem, torej v ocenjevanje, vzgojno ukrepanje, napredovanje in podobno. Spremembe pravilnikov pa prinašajo tudi nekatere spremembe pri načinu izrekanja vzgojnih ukrepov. »Med drugim po novem ni več dosedanjega stopnjevanja vzgojnih ukrepov,« so razložili na ministrstvu in dodali, da je bil doslej ukor razčlenjen na tri stopnje glede na težo kršitve, in sicer na ukor razrednika, ukor oddelčnega učiteljskega zbora in ukor učiteljskega zbora. Po novi ureditvi pa v pravilniku ni posebej opredeljena razčlenitev ukora, pač pa se ta vzgojni ukrep poimenuje glede na to, kdo ga izreče, in sicer je to ukor razrednika ali ukor ravnatelja.