Židan namesto Tonina

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 31. avgust 2018 / 22:20

Vodenje državnega zbora je prejšnji teden od Mateja Tonina prevzel Dejan Židan. V sredo so se z vojaškimi častmi poslovili od pesnika in akademika Cirila Zlobca.

Državni zbor vodi Židan

Državni zbor je v zadnjem tednu dobil novo vodstvo. Prejšnji teden so poslanci v skladu s koalicijskim kadrovskim razrezom za 13. predsednika državnega zbora izvolili prvaka SD Dejana Židana. Vodenje hrama demokracije je prevzel od Mateja Tonina (NSi), ki je državni zbor vodil dva meseca in je podal svoj odstop, kot je tudi napovedal. Poslanci so prav tako prejšnji teden na podpredsedniški mesti imenovali Tino Heferle (LMŠ) in Jožeta Tanka (SDS), ta teden pa so potrdili še tretjega podpredsednika – Branka Simonoviča iz stranke DeSUS. Židana so za vodenje državnega zbora predlagali poslanci petih strank koalicije (LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS) in Levice. Kot so zapisali v svojem predlogu, ga poleg bogatih strokovnih, gospodarskih in političnih izkušenj odlikujejo strpnost, odprtost, spoštljivost, spoštovanje različnih mnenj in pravičnost. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 49 poslancev, trije manj od skupnih poslanskih glasov, kolikor jih ima na voljo koalicija z Levico. V strankah so kasneje pojasnili, da treh poslancev ni bilo na seji. Državni zbor je prejšnji teden tudi potrdil mandat nadomestni poslanki Karli Urh, ki je v poslanskih klopeh zamenjala Marjana Šarca, novega predsednika vlade.

Levica zavrnila AmCham Slovenija

V zadnjih dneh se je zaostrilo na relaciji Levica – AmCham Slovenija. Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji je, potem ko je poslanka Levice Violeta Tomić na izredni seji državnega zbora dejala, da je treba izločiti vse, ki so obremenjeni z AmCham Slovenija, predstavnike Levice povabila na srečanje, kar pa so v stranki zavrnili z razlago, da nimajo namena sodelovati z izpostavo ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji. AmChamu med drugim očitajo odgovornost za skrb vzbujajoče trende v ZDA in po svetu – od lobiranja proti okoljskim ukrepom do zavzemanja za razgradnjo socialne države. Pri AmChamu Slovenija so se odzvali, da takega izključevanja ne razumejo, saj menijo, da je dialog temelj demokracije. »Zato tudi obžalujemo, da se Levica na naša vabila – bodisi na srečanja bodisi dogodke, kjer bi lahko soočili mnenja – ne odziva. Skrbi nas za družbo, ki obsoja in izloča na podlagi enostranskih prepričanj,« so sporočili. Ob tem so poudarili, da delujejo apolitično.

Dodatna ograja na meji?

Država naj bi na meji s Hrvaško postavila dodatno ograjo zaradi vse številnejših nezakonitih prehodov meje, so ta teden poročali mediji. Na ministrstvu za notranje zadeve tega niso zanikali. Kot so pojasnili, so pri upravljanju nezakonitih prehodov meje in usmerjanju prebežnikov policiji v pomoč tudi postavljene začasne tehnične ovire, ki ji omogočajo učinkovito varovanje zunanje šengenske meje in celovito izvajanje varovanja ljudi in njihovega premoženja. Postavitev začasnih tehničnih ovir poteka skladno s sprejetim načrtom, ki je označen s stopnjo tajnosti, zato podrobnejših podatkov ne morejo posredovati, so razložili. Na meji s Hrvaško je trenutno postavljenih 176 kilometrov začasnih tehničnih ovir, so še pojasnili na notranjem ministrstvu.

Slovo od Cirila Zlobca

Na ljubljanskih Žalah so se v torek z vojaškimi častmi poslovili od pesnika in akademika Cirila Zlobca, ki je umrl pred tednom dni. Zlobec je bil s 93 leti zadnji še živeči pesnik četverice (poleg njega še Tone Pavček, Kajetan Kovič in Janez Menart), ki je po vojni presekala takratno pesniško usmeritev z intimistično zbirko Pesmi štirih, ki je do danes doživela vrsto ponatisov. Po besedah pisatelja Iva Svetine je bil globoko predan pesmim. Izkazoval je širino srca in duha, pokončnost in samozavest. Sredi prejšnjega tedna je v 76. letu starosti umrl tudi eden najbolj vsestranskih slovenskih ustvarjalcev, književnik, univerzitetni profesor, politik in diplomat Andrej Capuder, ki je bil med drugim tudi prvi kulturni minister v samostojni Sloveniji.

Boris Pahor ima 105 let

V nedeljo je 105. rojstni dan praznoval zamejski pisatelj in mislec Boris Pahor, ki že vse življenje opozarja predvsem na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam, ter tudi na nujnost samozavestne, pokončne drže v najširšem pomenu besede, ki lahko temelji le na dobrem poznavanju zgodovine in lastne identitete. Ob 105. rojstnem dnevu je izšla tudi njegova knjiga o Edvardu Kocbeku in njegovi vlogi v Osvobodilni fronti.