Krašovčeva uspela s pritožbo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / / 11:42

Vrhovno sodišče bo moralo vnovič obravnavati zahtevo Janje Krašovec za varstvo zakonitosti v sodni zadevi zaradi verižne prodaje Merkurjevega trgovskega centra Primskovo.

Ljubljana – Ustavno sodišče je za nekdanjo prvo finančnico nakelskega Merkurja Janjo Krašovec razveljavilo sodbo vrhovnega sodišča v zadevi Trgovski center Primskovo, primer pa vrnilo vrhovnemu sodišču v ponovno odločanje, je pred dnevi poročalo Delo. Krašovčeva je bila obsojena zaradi pomoči nekdanjemu predsedniku uprave Merkurja Binetu Kordežu pri preprodaji trgovskega centra.

Zaradi verižne prodaje Trgovskega centra Primskovo med Merkurjem, obvladujočo firmo Merfin in slovenjgraškim podjetjem Kograd Igem konec leta 2008 ter posledičnim oškodovanjem Merkurja je ljubljansko ok­rožno sodišče septembra 2012 Kordeža obsodilo na pet let zapora in plačilo 39.504 evrov, Krašovčevo in nekdanjega direktorja družbe Kograd Igem Ota Brgleza na leto in pol zapora, družbi Kograd Igem pa izreklo sto tisoč evrov denarne kazni. Višje sodišče je po pritožbi tožilstva maja 2013 Kordežu kazen zvišalo na šest let in pet mesecev zapora, za Brgleza in Krašovčevo pa sodbo spremenilo tako, da jima je brisalo stransko denarno kazen 16.460 evrov, razveljavilo je tudi odločbo o plačilu dobrih devet milijonov evrov premoženjskopravnega zahtevka. Prvostopenjsko sodišče je v ponovljenem sojenju oktobra 2013 Brglezu in Krašovčevi znova naložilo plačilo devet milijonov evrov, kar je višje sodišče dobre pol leta kasneje tudi potrdilo. Nekdanjega člana uprave Merkurja Milana Jelovčana, ki je bil na okrožnem sodišču obsojen na dve leti zapora, so višji sodniki drugič povsem oprostili krivde.

Vrhovno sodišče je potem novembra 2014 ugodilo Kordeževi zahtevi za varstvo zakonitosti in zanj razveljavilo sodbo. Do ponovljenega sojenja Kordežu pa ni prišlo, saj se je dogovoril s tožilstvom o priznanju enajstih kaznivih dejanj (tudi preprodaje centra Primskovo), za kar je prejel sedem let in pol zapora. Krašovčeva, Brglez in Kograd Igem z zahtevo za varstvo zakonitosti niso bili uspešni, zato so se obrnili na ustavno sodišče. To je najprej ugodilo ustavni pritožbi Brgleza in Kograda Igema in zadevo vrnilo vrhovnim sodnikom, zdaj pa še Krašovčevi. Po mnenju ustavnih sodnikov je vrhovno sodišče kršilo njeno ustavno pravico do enakosti pred zakonom, ker je delno ugodilo le Kordeževi zahtevi za varstvo zakonitosti, ne pa tudi njeni in Brglezovi, je poročalo Delo. Kršitvi, ki ju je vrhovno sodišče ugotovilo za Kordeža, se nanašata na obstoj zakonskega znaka kaznivega dejanja, Krašovčeva pa je bila obsojena ravno za pomoč pri tem kaznivem dejanju, zato ustavno sodišče poudarja, da bi moralo vrhovno sodišče ali upoštevati ti kršitvi tudi v njeno korist ali pa navesti razumen razlog, zakaj ju ni.