Ribolovni turizem mora biti obvladljiv in pod nadzorom

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / torek, 21. avgust 2018 / 22:05

Povečan turistični obisk naših krajev vpliva tudi na stanje ribolovnega turizma in obratno, a ne vedno v pozitivni smeri, med drugim ugotavljajo sogovorniki iz nekaterih ribiških družin.

Radovljica, Bled – Gospodar Ribiške družine (RD) Radovljica Matej Šparovec je povedal, da je bil od marca do avgusta opazen celo padec prodaje ribolovnih dovolilnic za skoraj 32 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar je bila posledica neugodnih vremenskih razmer: »Stanje se je izboljšalo v juliju, rahel porast beležimo tudi v prvi polovici avgusta. Večino ribolovnih dovolilnic prodamo tujim turistom, saj imajo naši člani letne ribolovne dovolilnice. Cene dovolilnic se gibljejo od 30 do 46 evrov za dnevno dovolilnico in sto evrov za tridnevno dovolilnico.« Tako Šparovec kot predsednik RD Bohinj Miro Stare sta prepričana, da tudi promocija ribištva prispeva k povečanemu obisku turistov v naših krajih. V Bohinju septembra poteka tradicionalni festival muharjenja, ki privabi veliko gostov po že končani glavni turistični sezoni. »Opozoriti pa je treba, da osnovna dejavnost RD ni prodaja dovolilnic, ampak delujemo tudi na drugih področjih, predvsem upravljanja neribolovnih vod v ribolovnem okolišu in varovanja naravnega habitata v njem. Denar, pridobljen od prodanih ribolovnih dovolilnic, predstavlja le pomoč pri uresničevanju naše osnovne dejavnosti,« je pojasnil Šparovec, Stare pa k temu dodal še splošno skrb ribičev za naravo, za ravnovesje v vodi, organiziranje čistilnih akcij ...

Pritiska na Blejsko jezero je preveč

RD Bled zadnjih nekaj let proda okoli štiri tisoč ribolovnih dovolilnic na leto, večinoma tujcem, in sicer približno pol za Savo Bohinjko in pol za Blejsko jezero. Kot je povedal predsednik RD Bled Samo Novak, enodnevna dovolilnica na Savi Bohinjki po sistemu ujemi-spusti stane 45 evrov, tridnevna sto evrov, v Blejskem jezeru pa npr. lov na krapa za en dan stane 57 evrov, za tri dni 150 evrov. A je obenem opozoril, da stanje na Blejskem jezeru in ob njem v zadnjih treh letih postaja preveč zasičeno, celo nevzdržno. Poudaril je, da divje kopanje, zasičenost z različnimi plovili, plavalci praktično po celem jezeru uhaja izpod nadzora pristojnih. Opozoril je na količine smeti ob obali, napeljane vrvi po drevju z namenom skakanja v vodo izven urejenih kopališč ... »Zavedati se bomo morali, da vse le ni povsod dovoljeno in da je treba naravne lepote čuvati, če želimo, da bo jezero ohranjeno naslednjim rodovom,« je poudaril. Omenjeno vpliva tudi na stanje ribolovnega turizma predvsem poleti ob jezeru, pravi Novak: »Ribiči enostavno nimajo več miru. Kljub temu da se umikajo v mirne cone, tudi tja slej ko prej zaidejo kopalci. Ker se zavedamo, da je pritiska na jezero preveč, smo se verjetno prvi lotili določenih potez, vse z namenom zmanjševanja pritiska na jezero in posledično zmanjšanju konfliktov, ki niso več tako redki. Že lani smo začeli z omejevanjem ribolova krapa in od prvega julija do 31. avgusta omejili prodajo ribolovnih dovolilnic le na deset na dan. Lahko bi rekel, da smo se skregali z belim kruhom, ampak nam je interes zadovoljni ribiči in ne vsota denarja, ki bi jo zaslužili na kratek rok, če bi prodajo dovolilnic sprostili.« Ta poteza je pri ribičih naletela na veliko odobravanje, ugotavlja Novak, a so po drugi strani pod pritiskom tistih ribičev, ki do dovolilnice niso prišli pravočasno. Novak upa tudi na rešitev problema čistilne naprave pod naseljem Mlino, ki po njegovih navedbah ni sposobna več prečistiti vseh komunalnih voda in se višek spušča prek potoka Jezernica v Savo Bohinjko.

Omejen ribolov tudi v Mostnici

Tudi v Mostnici, ki je v pristojnosti RD Bohinj, je lov omejen samo na pet ribičev na dan, kot je pojasnil Miro Stare: »Ribolov potočne postrvi in lipana v Mostnici je izključno po sistemu ujemi-spusti, da se izboljša populacija teh dveh vrst. Z omejitvijo obenem zagotavljamo tudi obvladljivo število ribičev, da ti lahko lovijo v miru.«

Na ravnovesje v naravi vplivamo ljudje, nismo pa edini: »Težave so v poletnih mesecih povezane predvsem z majhnim pretokom rek in nevarnostjo pregrevanja vode (potočne postrvi težko preživijo dolgotrajne temperature nad 22 stopinj), povečanim odvzemom za potrebe MHE včasih tudi brez upoštevanja zagotavljanja minimalnega biološkega pretoka,« je pojasnil sekretar Ribiške zveze Slovenije mag. Igor Miličić in opozoril, da se v turističnem času pojavlja tudi povečan pritisk krivolovcev, kot so ribolov na nedovoljen način, brez dovolilnice, z nedovoljenimi vabami in sredstvi (npr. podvodno puško). Vsaka RD mora zagotoviti ustrezno varovanje revirjev z ribiško čuvajsko službo.