Ledenik pod Skuto lahko kmalu izgine

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gorenjska / nedelja, 5. avgust 2018 / 07:11

Ledenik pod Skuto je bil ob lanskoletnih meritvah že enkrat večji od Triglavskega ledenika, a tudi ta pod Skuto lahko v nekaj letih izgine.

Kranj – Preostanek Ledenika pod Skuto velja skupaj s Triglavskim ledenikom za najbolj jugovzhodno ležeči ledenik v Alpah. A ob vztrajnem krčenju s krajšimi prekinitvami bi se že v nekaj letih utegnilo zgoditi, da bi v celoti izginil.

»Ledenik pod Skuto je nastal v zgornjem delu nekdanjega veliko obsežnejšega Jezerskega ledenika, ki se je v pleistocenu pomikal izpod Skute proti Jezerskemu in naprej ter je na svoji poti ustvaril slikovito ledeniško dolino, imenovano Ravenska kočna,« pojasnjuje Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki spremlja stanje obeh naših ledenikov.

Ledenik pod Skuto leži v severnem delu osrednje verige Kamniško-Savinjskih Alp, v krnici, ki je proti jugu obdana z ostenji med Kranjsko Rinko in Skuto, na severozahod pa se odpira proti Jezerskemu. Razprostira se na osojni in senčni legi na nadmorski višini med 2060 in 2150 metri, a se tako kot Triglavski vztrajno krči in še precej bolj tanjša.

V prvih letih meritev, ki sistematično potekajo že od leta 1948, je meril od 2,5 do tri hektare, lani pa le še 1,4 hektara. »V tem stoletju oziroma tisočletju je že tretjič površina ledenika pod Skuto večja od Triglavskega ledenika, že več desetletij pa je debelejši,« vzporednice med obema ledenikoma potegne Pavšek.

Bolj kot zmanjšanje površine ledenika je po Pavškovih besedah skrb vzbujajoče zmanjšanje njegove debeline, saj je bila ob začetku merjenja v primerjavi z današnjo večja za več deset metrov.

O nekdanji debelini ledenika pričajo tudi vedno slabše in težje vidne stare oznake nad zgornjim robom ledenika, ki so zdaj visoko nad njim. Ob meritvah leta 2006 je debelina ledenika pod Skuto v povprečju znašala le še sedem metrov, na najdebelejšem delu pa 11,7 metra, medtem ko je povprečna debelina Triglavskega ledenika že leta 2000 znašala le tri metre oz. največ 7,5 metra. »Triglavski se krči in tanjša, Skutin pa v glavnem tanjša. Poenostavljeno povedano: pri obeh nov ledeniški led praktično ne nastaja več, ampak se le še ohranja stari, pokrit oziroma skrit pod zdaj bolj, zdaj manj debelimi plastmi snega prejšnjih snežnih sezon,« še dodaja sogovornik.

Letno se lahko stanjša tudi do metra in pol

Zanimivo je, da je Ledenik pod Skuto kljub negativnemu trendu v rasti in nižji nadmorski višini sedaj tako po površini kot prostornini že dohitel in celo prehitel nekdaj veliko večji in debelejši Triglavski ledenik, ki podnebnim spremembam očitno podlega še veliko hitreje kot Ledenik pod Skuto. A kljub temu se slednjemu ob ustaljeni dinamiki krčenja ne piše nič dobrega. Ledenik pod Skuto, katerega prostornina je bila po meritvah pred dvanajstimi leti ocenjena na okoli osemdeset tisoč kubičnih metrov, se namreč na posameznih mestih letno lahko stanjša tudi do metra in pol. »Vendar se obseg tanjšanja ledenika od leta do leta v odvisnosti od količine snežnih padavin, s snežnimi plazovi in vetrom nanesenega snega in višine temperatur močno razlikuje. Ob trenutni povprečni dinamiki krčenja ledenika v zadnjem desetletju in pol bi ta ob pesimističnih napovednih lahko že v tem desetletju, torej nekje do leta 2020, tudi že povsem izginil,« zaključuje Pavšek.