Živimo v deželi strel

Bliski in udari strel spadajo med najlepše, a hkrati najbolj zastrašujoče vremenske pojave. Prav v Sloveniji je gostota strel med največjimi v Evropi, letno jih beležimo okoli 45 tisoč.

Kranj – Do nastanka strel pride zaradi razpolovitve naboja v nevihtnih oblakih. Oblaki, ki običajno nimajo naboja, med nevihto dobijo naboj. Spodnji del oblaka, ki je bližje tlom, ima negativnega, zgornji pa pozitivnega. Ker imajo tla pozitiven naboj, pride med spodnjim delom oblaka in tlemi do velikih napetostnih razlik, ki lahko dosežejo več deset milijonov voltov. Zaradi tega postane električni prevodnik in tako pride do udara strele.

Na Elektroinštitutu Milan Vidmar v Ljubljani, kjer strele s projektom SCALAR beležijo že od leta 1998, letno zaznajo okoli 45 tisoč udarov strel. Odstopanja so sicer v posameznih letih lahko precejšnja, tako so denimo pred leti našteli skoraj sto tisoč strel v enem letu. Sistem s senzorjema v Novi Gorici in Jelšah pri Krškem je namenjen merjenju strel, ki udarijo v zemljo, medtem ko je strel med oblaki in znotraj oblakov lahko še bistveno več.

Zaradi mešanja toplega in vlažnega sredozemskega podnebja s hladnejšim alpskim sta v Sloveniji, ki spada med območja z največ udari strel v Evropi, najbolj na udaru Primorska in Gorenjska. Vendar Gorenjska utrpi manj škode, saj večina naselij leži v kotlinah in dolinah, kjer je verjetnost udara manjša kot na vrhovih.

Če je sistem SCALAR namenjen predvsem profesionalnim uporabnikom, pa vsem drugim preostane predvsem pozorno spremljanje vremenskih razmer v poletnem času, še zlasti če se odpravljamo v gore ali pa bi pred udarom strele radi obvarovali svoje domače elektronske naprave.

Ena od možnosti, da dom zaščitimo pred škodljivimi posledicami strele, je strelovod, ki objekt zaščiti pred direktnim udarom strele. Vendar proizvajalci opozarjajo, da z namestitvijo strelovoda zaščitimo sam objekt pred mehanskimi poškodbami in požarom, kljub strelovodu pa lahko pride do poškodb električnih naprav v objektu. Za varovanje teh pa moramo doma uporabljati prenapetostno zaščito, vendar tudi v tem primeru proizvajalci ne zagotavljajo stoodstotne varnosti.

V primeru ustrezno sklenjene zavarovalne police nam škodo lahko krije tudi zavarovalnica. Vendar zavarovalnice razlikujejo med direktnimi in indirektnimi udari strele. Direktni je tisti, ki ga povzroči direktni udarec v naš dom in so vidne mehanske poškodbe na stavbi. Povračilo škode je v tem primeru navadno vključeno v paket zavarovanja nepremičnine ali posamičnega požarnega zavarovanja, krije pa tudi škodo, ki jo povzroči drevo, v katerega udari strela in pade na stavbo.

V primeru indirektnega udara strele pa ta udari v bližino, nato pa se električna energija po električnih in drugih vodih prenese v hišo in poškoduje naprave. Zavarovalne police, ki jih imamo sklenjene za nepremičnine, pa navadno ne krijejo škode v primeru poškodovanja premičnin in je za to potrebno doplačilo.

Pa še v razmislek tistim, ki menijo, da strela nikoli ne udari dvakrat na isto mesto. Na Uršlji gori, ki velja za kraj z najpogostejšimi udari strel v Sloveniji, strela v povprečju udari 18-krat letno.