Kaj storiti, če nas v gorah ujame nevihta

Če vas v gorah preseneti nevihta, morate sestopiti z grebenov in izpostavljenih vrhov, sploh tam, kjer so jeklenice oz. predmeti iz železa, svetuje alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi.

Kranj – Letošnje poletje nam skoraj vsakodnevno postreže tudi s plohami in nevihtami. Ker poletje obenem predstavlja tudi vrhunec planinske sezone, je zagotovo dobro vedeti, kako ravnati, če nas v gorah ujame nevihta. »Zaščite pred udarom strele ni, je samo preventiva, kar pomeni, da se v gore odpravimo dovolj zgodaj in smo popoldne, ko so poletne nevihte najpogostejše, že na varnem v dolini ali planinski koči,« svetuje strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) in alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi.

Če vas nevihta v gorah vseeno preseneti, morate sestopiti z grebenov in izpostavljenih vrhov, sploh tam, kjer so jeklenice oz. predmeti iz železa, opozarja Šerkezi. Ne zadržujte se niti v bližini rdečih skal, saj te vsebujejo kovine. S sebe odstranite vse kovinske predmete, a jih ne odvrzite – le spravite jih na varno mesto, proč od sebe, saj jih boste po koncu hude ure še potrebovali. Šerkezi tudi svetuje, da se med nevihto usedete na vrv ali hrbtno podlogo nahrbtnika, noge spravite v nahrbtnik in oblečete zaščitna oblačila. Biti morate čim nižji. Izogibajte se tudi osamelih dreves in izpostavljenih predmetov, s telesom se ne dotikajte sten, po katerih se lahko 'sprehodijo' tokovi strele. »Najvarneje pred udarom strele je na melišču, kjer čepimo ali sedimo na nahrbtniku. Če vseeno nadaljujemo sestop, naj bo razdalja med nami vsaj dvajset metrov,« je razložil Šerkezi.

Poleg mobitela tudi zemljevid

Čeprav slovenske gore vsako leto po podatkih Planinske zveze Slovenije obišče kar okoli 1,7 milijona domačih in tujih obiskovalcev, so te vse prej kot mačji kašelj. Ne nazadnje se je letos zgodilo že več kot 240 gorskih nesreč, devetnajst se jih je končalo tudi tragično. Odhod v gore je zato treba skrbno načrtovati, se nanj pripraviti in s seboj vzeti vso potrebno planinsko opremo, ki pa jo je seveda treba znati uporabljati. Turo je treba prilagoditi tudi svojim izkušnjam in sposobnostim; če se v gore odpravljate v skupini, pa turo obvezno prilagodite izkušnjam in sposobnostim najšibkejšega udeleženca. Nepogrešljiv je tudi mobitel s polno baterijo, a ko elektronika odpove, sta po besedah Šerkezija najdragocenejša tiskani zemljevid in vodnik, ki bosta v pomoč, tudi če se izgubite.

Kaj naj bo v nahrbtniku

»Na določenih predelih lahko še vedno naletimo na zbit in pomrznjen sneg, ki ga lahko prečimo samo s primerno opremo – cepinom, derezami in primerno obutvijo. Svetujemo uporabo čelade, ki ščiti glavo v primeru padca na mokrih koreninah ali skali in pred manjšim padajočim kamenjem, ki ga je letos več predvsem zaradi obilice snega pozimi in trenutnih nalivov, ki zrahljajo skale. Kjer poti potekajo pod stenami, je nujna uporaba čelade,« je opozoril Šerkezi. Poleg že omenjene opreme pa v vsak planinski nahrbtnik, ne glede na vrsto ture, sodijo še alu-folija ali velika črna vreča ali bivak vreča, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in navadni svinčnik, sveča in vžigalice v neprepustni vrečki ter kot železna rezerva tudi hrana z visoko energijsko vrednostjo in dolgim rokom obstojnosti, ki je lahka in ima majhen volumen, je naštel. Planinci naj imajo s seboj tudi topla oblačila, kapo in rokavice, saj se v gorskem svetu vreme zelo hitro spremeni. Zelo nizke temperature in sneg poleti v gorah niso nič nenavadnega in največ podhladitev je ravno v poletnih mesecih, je razložil Šerkezi.

Planinske poti v Sloveniji so sicer zelo dobro opremljene, vendar pa gre še vedno za naravo, zato so izpostavljene različnim šumom, kot so število obiskovalcev, podori, nalivi. Ker ima lahko pot, ki je bila še včeraj varna in prehodna, že danes povsem drugačno podobo, se je treba pred vsako turo pozanimati tudi o poti in njenem stanju. Kakovostne in preverjene informacije o stanju na planinskih poteh in varnejšem obiskovanju gora boste našli na spletni strani Planinske zveze Slovenije, podrobnejše informacije pa kar pri oskrbnikih planinskih koč.