V naših mrzlih jamah bi bilo bolj kritično

Reševanje tajskih dečkov iz jame so pozorno spremljali tudi slovenski jamarski reševalci. Njihov vodja Walter Zakrajšek pravi, da bi dolgo čakanje v hladnih slovenskih jamah terjalo hujše posledice.

Kranj – Drama z mladimi tajskimi nogometaši, ki so 23. junija zaradi močnega deževja in poplav ostali ujeti v jami, se je v torek srečno končala. V obsežni mednarodni reševalni akciji, ki je potekala pred očmi vse svetovne javnosti, so namreč od nedelje do torka rešili prav vseh dvanajst dečkov, starih od 11 do 16 let, in njihovega trenerja. Potek reševanja so pozorno spremljali tudi slovenski jamarski reševalci, ki so poleg medijskih objav razpolagali tudi z nekaterimi notranjimi informacijami s strani britanskih potapljačev, ki so se vključili v reševanje, je po koncu reševanja povedal Škofjeločan Walter Zakrajšek, vodja Jamarske reševalne službe Slovenije.

»V torek smo si verjetno oddahnili prav vsi, ki smo tako ali drugače spremljali reševalno akcijo. Zame je šlo za pravi čudež z zdravstvenega vidika, saj po znanih informacijah z nobenim od dečkov ni nič hujšega. K srečnemu razpletu je pripomoglo več faktorjev. Prvič – gre za mlade športnike, Tajce, ki so navajeni manj jesti, zato se vsa hrana pretvarja v mišice, kar jim je pomagalo preživeti prvih devet dni, da so jih sploh našli in so prejeli prvo hrano. Poleg tega je bila temperatura v jami zelo ugodna – med 20 in 22 stopinjami Celzija. Če bi se to zgodilo pri nas, kjer je v jamah na Krasu okoli osem stopinj Celzija, v sredogorju okoli šest, v visokogorju pa med nič in dvema stopinjama, bi tako dolgo čakanje na prvo pomoč v obliki hrane in oblačil terjalo zelo hude posledice. Že v jamah okoli Kranja bi se oseba, oblečena samo v majico in kratke hlače, v enem dnevu znašla v kritičnem stanju,« pravi Zakrajšek, ki mu je zelo žal, da je reševanje terjalo tudi smrtno žrtev med potapljači. Med pripravami na končno akcijo je namreč zaradi pomanjkanja kisika ob vrnitvi iz približno štiri kilometre dolge jame umrl 38-letni tajski potapljač.

Slovenski jamarski reševalci so sicer tudi sami razmišljali o možnosti, da bi se pridružili reševalni akciji na Tajskem, in sicer s petnajstčlansko odpravo potapljačev in podpornega osebja iz ekipe za reševanje izza sifonov in enote za hitre intervencije, vendar se zaradi previsokih stroškov za to na koncu niso odločili. »Ker pa imamo kot edini v Evropski uniji mednarodno licenco za reševanje iz jam, bi nas na Tajsko najverjetneje na stroške Bruslja poslali, če bi Tajska zaprosila za mednarodno pomoč, česar pa ni storila,« je pojasnil Zakrajšek.

Samo reševanje dečkov in njihovega trenerja je potekalo podobno, kot so si ga zamislili slovenski jamarski reševalci. »Tudi mi bi otroke opremili z obraznimi dihalnimi maskami in jih reševali enega po enega. Razmišljali smo, da bi otroke spravili na nosila, da jim ne bi bilo treba plavati. Glede na dimenzije prehodov bi bilo takšno reševanje tudi izvedljivo,« je razložil sogovornik. Kot se je razkrilo v sredo, so podobno storili tudi mednarodni reševalci na Tajskem. Sprva so sicer razlagali, da sta vsakega otroka spremljala po dva potapljača, pri čemer je bil otrok na prvega pripet in je plaval za njim, kot zadnji pa je plaval drugi potapljač, ki je nosil dodatno jeklenko s kisikom in nadziral otroka. Po končani akciji pa je tajski premier razložil, da so vse otroke, ki so jim pred tem dali zdravila proti anksioznosti, pred reševanjem zavili v nosila.

»Kot je znano, so fantom dali pomirjevala, kar je razumljivo, saj jih je bilo tako najlažje rešiti. Ponesrečence, ki bi plavali s potapljači, je sicer treba pripraviti do tega, da povsem sledijo navodilom in slepo zaupajo reševalcem, na to pa jih je treba tudi predhodno pripravljati. Pri otrocih sicer hitreje pridobiš visoko stopnjo zaupanja, medtem ko je to pri odraslih, ki imajo v sebi že vrsto zavor, precej težje doseči. Tajski dečki so sicer zelo potrpežljivo in brez panike čakali na svojo rešitev, pri čemer je zelo pomembno vlogo zagotovo odigral tudi njihov trener, ki so mu očitno zaupali,« po koncu ene najdaljših in najzahtevnejših mednarodnih reševalnih akcij iz jam še meni Zakrajšek.