Prašiče lovijo tudi ob umetni svetlobi

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 16. julij 2018 / 10:24

V Lovski družini Škofja Loka imajo veliko težav z divjimi prašiči, zato imajo kot eni redkih dovoljenje za nočni lov ob uporabi umetnih virov svetlobe, poleg tega pa še podaljšano lovno dobo na divje svinje. Lani so uplenili petdeset divjih prašičev, letos že sedemindvajset.

Škofja Loka – Na Gorenjskem imajo zadnja leta največ težav z divjimi prašiči v lovišču Škofja Loka. Škod na kmetijskih zemljiščih je iz leta v leto več. Lani so jih ovrednotili že za šest tisoč evrov, medtem ko jih je bilo v celotnem Gorenjskem lovsko upravljavskem območju za 16.654 evrov (izplačila, izdan material in ovrednoteno delo). LD Škofja Loka je tako že lani uspelo pridobiti dovoljenje kmetijskega ministrstva za nočni lov divjega prašiča ob uporabi umetnih virov svetlobe, kar so jim odobrili tudi letos. Poleg tega so jim letos za mesec dni podaljšali še lovno dobo na divje svinje. Predlani so v LD Škofja Loka po podatkih starešine Antona Bevka uplenili 45 divjih prašičev, lani pa že petdeset, kar je največ doslej. Plan jim je sicer določal odvzem dvajsetih prašičev. Po letošnjem jih morajo odvzeti štirideset, doslej so jih uplenili že 27.

Poleg LD Škofja Loka imajo dovoljenje za uporabo umetne svetlobe za odstrel divjih prašičev letos še Lovišče s posebnim namenom Kozorog Kamnik in vse LD Pomurskega lovsko upravljavskega območja. S pomočjo umetnih virov svetlobe so pri lovu lahko bistveno bolj uspešni. Nočni lov divjega prašiča je sicer dovoljen vsem, a ga je v praksi možno izvajati le v dneh pred in po polni luni, če je vreme jasno in s tem vidljivost dovolj dobra.

K uspešnemu lovu pripomogel tudi sneg

Škofjeloški lovci imajo tudi kot edini na Gorenjskem odločbo za podaljšano lovno dobo na divje svinje. Ta sicer traja od julija do konca januarja, v lovišču Škofja Loka pa so samice smeli loviti še ves februar. »To se nam je obneslo, zato bomo zaprosili, da nam jo podaljšajo tudi prihodnje leto,« je razložil Bevk. Do 15. februarja so imeli zelo uspešne love na divje prašiče. K temu je pripomogel tudi sneg, v katerem jim je lažje slediti. V prvi polovici februarja so odstrelili kar 15 od letošnjih 27 uplenjenih prašičev, nato pa so zaradi previsokega snega lov končali.

Od lanskih šest tisoč evrov škod so imeli za 4183 evrov izplačil, preostalo pa so bile delovne ure, ki so jih lovci opravili za odpravo škode na kmetijskih zemljiščih. Letos so za ravnanje travne ruše namenili že 150 delovnih ur. Bevk sicer pričakuje, da bo škoda podobna kot lani, doslej je prijave podalo že 25 lastnikov zemljišč. »Med 59 lovci v naši družini je štirideset aktivnih. Vsak mora na leto opraviti trideset delovnih ur, od tega deset na vzdrževanju lovskih naprav in stez, dvajset pa za odpravo škode po divjih prašičih. Poleg tega imamo 19 električnih pastirjev, s katerimi kmetom pomagamo ograditi zemljišča, a prašiči potem pritisnejo na neograjene površine. Po koncesijski pogodbi smo lovci dolžni kmetom povrniti škodo po divjem prašiču, obenem pa smo edini, ki plačujemo koncesijo državi za uporabo gozdnih in kmetijskih površin. Država bi morala obremeniti tudi druge uporabnike gozda,« meni Bevk.

Skrbijo jih tudi jeleni

Kot pravi, se divji prašiči v njihovem lovišču radi zadržujejo – predvsem zaradi obilja kostanja, želoda in žira. »Doslej so bili večinoma na desnem bregu Poljanščice, letos pa se jih je precej preselilo na levo stran te reke, se pravi na Lubnik in Gabrško Goro. Zdi se tudi, da so se malo razbežali v lovišča sosednjih družin Križna Gora in Selca,« opaža Bevk. Skrbi pa ga tudi širjenje jelenjadi, ki vse bolj pritiska tudi v njihovo lovišče in bi po njegovem v prihodnjih letih znala biti še celo večji problem kot divji prašič.

Tudi Miran Hafner, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo v kranjski enoti Zavoda za gozdove Slovenije, je potrdil, da je problematika divjega prašiča v zadnjih letih največja v škofjeloškem delu Gorenjskega lovsko upravljavskega območja, predvsem v lovišču Škofja Loka, deloma pa tudi v loviščih Medvode, Šentjošt, Toško čelo in Dobrova. »Letos se z večjo prisotnostjo divjih prašičev nakazuje tudi naraščajoča problematika v Lovišču s posebnim namenom Kozorog Kamnik, na območju pod Krvavcem (Štefanja gora, Šenturška gora), ki pa do sedaj še ni primerljiva s problematiko v lovišču Škofja Loka,« je razložil. V Gorenjskem lovsko upravljavskem območju so sicer lani odvzeli 283 divjih prašičev, kar je 63 več od načrtovanega. Lanski plan odvzema so z 220 letos povišali na 250 živali, od tega mora biti vsaj petina enoletnih in odraslih samic.