Kmetijske in rokodelske novice

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / petek, 6. julij 2018 / 12:17

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (154)

Včeraj, 5. julija, je minilo 175 let, odkar je leta 1843 izšla v Ljubljani prva številka Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic. Novice so izhajale pod različnimi naslovi. Do leta 1852 so izhajale enkrat tedensko, nato do leta 1857 dvakrat ter nato zopet enkrat tedensko. Njihov lastnik je bila Kranjska kmetijska družba, urednik pa je bil do smrti leta 1881 Kranjčan dr. Janez Bleiweis, ki jim je kot praktik in živinozdravnik vtisnil svoj osebnostni pečat.

Kranjčan dr. Srdjan Bavdek, zaslužni profesor Veterinarske fakultete, je poleg Bleiweisovega delovanja na področju veterinarske stroke proučil tudi njegovo delovanje na številnih drugih področjih in ob tem prišel do sklepa, da imamo svojo državo prav gotovo delno tudi po zaslugi Janeza Bleiweisa. Prešernofil Črtomir Zorec, človek, ki je zaslužen, da je Kranj zaslovel kot Prešernovo mesto, pa je trdil, da sta bila Bleiweis in Prešeren prijatelja, da sta se tikala in sta zvečer večkrat sedela na klopci pred Bleiweisovo hišo na Tavčarjevi ulici v Kranju in obkrožena s številnimi Kranjčani glasno razpravljala.

Novice so bile sicer glasilo slovenskega konservativnega kroga, vendar pa se je Bleiweisa prijel naziv, da je oče slovenskega naroda. Najprej so bile namenjene v pomoč kmetom in obrtnikom, kmalu pa so začele tudi kritično poročati o napredku v svetu in objavljati tudi poučne prispevke za preprostega človeka in so bile namenjene vse širšemu krogu slovenske javnosti. Poleg Bleiweisa, ki je pisal kmetijske nasvete, so bili aktivni tudi Matija Majar z opisi šeg in navad, Matija Vertovec s spisi o vinogradništvu in drugi. V Novicah je izšlo nekaj potopisnih člankov o drugih narodih. Čeprav so Kmetijske in rokodelske novice poskušale zajemati čim širši krog bralcev, je Bleiweis s sodelavci obravnaval tudi slovstvena, jezikovna in narodopisna vprašanja.

V kulturnem in narodnostnem pogledu so naredile ogromno. Odločilno so vplivale na utrditev enotnega slovenskega knjižnega jezika, na splošni sprejem gajice in nasploh vsestranski kulturni razvoj slovenskega naroda. Uvedba gajice je omogočala kulturno zbliževanje s Hrvati, Čehi in Slovaki, kar se je poznalo tudi v literarnem svetu. France Prešeren kakih tesnejših sodelovanj ni razvil, vendar je v Novicah leta 1844 izšel Krst pri Savici in leta 1848 Zdravljica. Prešeren je Novicam očital nepoznavanje jezika, robatost, a jim vseeno ni odmikal možnosti za razvoj. Nekateri drugi sodelavci Novic so bili še Fran Levstik, Janez Trdina, Simon Jenko, Matija Valjavec in Josip Jurčič. Z začetkom izhajanja Slovenskega naroda leta 1868 in Slovenca leta 1873 so izgubile vodilno vlogo v politiki in kulturi.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

Mati treh Prešernovih nezakonskih otrok Ana Jelovšek se je rodila v revni družini 6. 7. 1823. Njena krstna botra je bila mati Julije Primic.

Prvi ljubljanski nadškof Anton Vovk je umrl 7. 7. 1963. Nadškof je postal, ko je papež Janez XXIII. leta 1961 povzdignil ljubljansko škofijo v nadškofijo.

V Hrašah pri Medvodah se je 8. 7. 1875 rodil potopisec Ivan Knific. Kot duhovnik je deloval med slovenskimi rudarji v Porenju in Vestfaliji.

V Križu pri Komendi se je 8. 7. 1886 rodil brigadni general Mihael Lukanc. Ob napadu na Jugoslavijo je bil 9. 4. 1941 ranjen in zajet, njegova nadaljnja usoda ni znana.