Potovalna driska

Med nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo dopustnike in popotnike, je daleč najpogostejša potovalna driska, opozarja Sonja Vidic, dr. med., iz Splošne bolnišnice Jesenice.

Potovalna driska prizadene od trideset do sedemdeset odstotkov popotnikov, odvisno od destinacije in letnega časa potovanja. »Zbolimo pa lahko kjerkoli in kadarkoli, saj se med dopustom spremenijo naše življenjske navade, običajno se zaradi okoliščin zmanjšata raven osebne higiene ter dostop do neoporečne hrane in vode. Prav oporečna hrana in voda sta najpogostejši vzrok za okužbo in posledično drisko,« je povedala Sonja Vidic, dr. med. in pojasnila, da o potovalni driski govorimo, ko vsaj trikrat dnevno odvajamo tekoče blato, ki mu je lahko pridružena slabost, bruhanje, trebušne bolečine ali krči, vročina in sluz ali kri v blatu: »Največja nevarnost, ki jo predstavlja večdnevno odvajanje tekočega blata, je dehidracija, ki lahko pripelje tudi do motenj zavesti.« Večina zboli v prvem tednu od začetka potovanja, lahko pa se driska pojavi celo po vrnitvi domov. »Večinoma mine brez zdravljenja po nekaj dneh, takrat govorimo o akutni driski, kadar vztraja več kot štiri tedne, pa o kronični. Pogosto povzročitelja driske ne moremo izolirati, velja pa, da večino akutnih drisk povzročajo bakterije, bistveno redkeje virusi. Povzročitelji kronične oblike so pogosto paraziti,« je povedala zdravnica in dodala, da je najpomembnejši faktor, ki vpliva na to, ali bo popotnik zbolel za potovalno drisko, destinacija potovanja. Največja je ogroženost v Aziji, Afriki, Srednji in Južni Ameriki ter na Bližnjem vzhodu.

»Najpomembnejši ukrep pri preprečevanju driske je upoštevanje osnovnih higienskih napotkov in pazljivost pri izbiri hrane in pijače. Potrebno je redno, natančno umivanje ali še bolje razkuževanje rok, predvsem po uporabi stranišča in pred jedjo. Hrana mora biti prekuhana, uživanje ulične hrane ni priporočljivo. Sadje in zelenjava morata biti olupljena in oprana z neoporečno vodo. Voda in ostale pijače naj bodo ustekleničene ali prekuhane. Preventivno uživanje sredstev proti driski ali antibiotikov ni priporočljivo. Se je pa proti nekaterim povzročiteljem možno zaščititi tudi s cepljenjem,« svetuje Sonja Vidic.

Če pa že zbolimo ...

» ... je dobro vedeti, da driska večinoma mine sama od sebe brez zdravljenja v nekaj dneh, le okoli en odstotek obolelih potrebuje sprejem v bolnišnico. Bistveno je, da takoj začnemo z nadomeščanjem izgubljene tekočine in elektrolitov. V blažjih primerih zadostuje vnos večjih količin tekočine (tudi več litrov dnevno), v težjih pa je priporočljiva uporaba oralnih rehidracijskih raztopin, kjer tekočini, običajno vodi, dodamo predhodno pripravljene praške z glukozo in elektroliti. Učinkoviti pri zmanjšanju števila odvajanj in umiritvi driske so tudi antiperistaltiki (loperamid) in antidiaroiki (racekadotril), ki pa niso priporočljivi v primeru krvavih drisk in pridružene vročine. Le v hujših primerih je primerno zdravljenje z antibiotiki.«

Posebno ogroženi so otroci, starejši, nosečnice in kronični bolniki, opozarja zdravnica: »Pri njih smo posebno pozorni na to, da z ustreznim nadomeščanjem tekočin in dodatnim zdravljenjem začnemo prej kot pri drugih, pogosteje je potreben tudi sprejem v bolnišnico.«