Obeta se povprečna letina žit

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 25. junij 2018 / 09:43

»Čeprav je bilo padavin dovolj, se letos obeta povprečna letina, saj se žita zaradi dolge zime in hitre otoplitve v aprilu niso dovolj razrasla,« ugotavlja Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in dodaja, da se vse več kmetij odloča za siliranje ječmena.

Koliko žit je na Gorenjskem v setvenem kolobarju? Katerih vrst je največ?

»Z ozimnimi žiti je bilo posejanih nekaj več kot 1600 hektarjev njiv, kar predstavlja približno petino vseh njiv. Ječmena je okrog 820 hektarjev, pšenice 580 hektarjev, tritikale 290 hektarjev, pire 25 hektarjev, rži 8 hektarjev ... Opažamo, da se pri pridelavi ozimnih žit povečuje obseg pridelave tritikale, pridelava pšenice je v rahlem upadanju, obseg pridelave ječmena in pire je enak že nekaj let, precej pa je upadla pridelava rži. Pridelana žita na kmetijah večinoma pokrmijo ali jih odkupijo mešalnice krmil, v primeru, da je kvaliteta zrnja dobra, jih nekaj prodajo tudi v mline. Če bi na Gorenjskem želeli več krušne pšenice, bi morali v pridelavo vključiti več sort s kakovostnim zrnjem.«

Se površina z žiti povečuje ali zmanjšuje?

»Pred dobrimi petdesetimi leti je bilo na Gorenjskem z žiti posejanih 3500 hektarjev njiv, krompir in druge okopavine (peso, korenje) so pridelovali na 2900 hektarjih. Od žit so največ pridelovali pšenico, poleg nje pa tudi soržico (mešanico rži in pšenice za peko), ječmen, v glavnem jari, rž in jari oves. Po letu 1960 je žita v kolobarju začela nadomeščati koruza, ki jo zdaj po podatkih iz zbirnih vlog pridelujemo že v nekoliko večjem obsegu kot pred petdesetimi leti žita. V tistem času je zlasti kmetijam na spodnjem delu Gorenjske pomemben vir dohodka predstavljala pridelava krompirja, ki pa se je v petdesetih letih zmanjšala od trikrat do štirikrat.«

Ali na Gorenjskem pridelujejo žita le za krmo?

»V preteklosti so kmetijska gospodarstva pridelovala žita izključno za prehranske namene, danes veliko pridelanega zrnja pokrmijo živini. Na Gorenjskem se praktično vse kmetije ukvarjajo z živinorejo, ki pridelana žita pokrmijo, nekatere pa cele rastline že v fazi zgodnje voščene zrelosti silirajo. Če gledamo tako vrstno kot tudi sortno sestavo žit, sejejo večinoma krmna ozimna žita. Obseg pridelave koruze se v prihodnje ne bo mogel več povečati, zato predvidevam, da bodo žita vsaj v sedanjem obsegu ostala v kolobarju, verjetno pa se bo še več mlečnih kmetij odločalo za siliranje žit, predvsem za siliranje ječmena, ki je po sestavi hranilnih snovi najprimernejši v prehrani goveda. Po siliranju ječmena na njive zaradi kolobarja ni priporočljivo sejati koruze, lahko se poseje krmni sirk, proso ali trava, ki pa jih jeseni običajno silirajo skupaj s koruzo.«

Kakšni so bili letos vremenski pogoji za pridelavo žit?

»Letošnje vreme je bilo precej spremenljivo, padavin je bilo dovolj, ponekod včasih celo preveč. Jesenska setev je bila pravočasna, pogoji za vznik so bili dobri, žita so večinoma vzniknila v dobrem tednu dni in se do zime tudi primerno razvila. Sredi novembra je prišla prva ohladitev s snegom, rast se je zaključila, kar je bilo za razvoj žit ugodno. December je bil precej moker, sredi meseca je bila ohladitev, ki je trajala do zadnje dekade decembra. Januar je bil pretopel, povprečna temperatura je bila za 5,8 stopinje višja od dolgoletnega povprečja, v tem mesecu so žita že začela rasti. Ko je februarja padel sneg, se je rast ustavila, prva spomladanska dognojevanja so se začela konec marca. Aprila so žita začela intenzivno rasti, padavin je bilo dovolj. Vse od aprila dalje so bile povprečne temperature višje od dolgoletnega povprečja.«

Kako je bilo z boleznimi in škodljivci?

»Večjih težav z boleznimi in škodljivci ni bilo, še največji izpad pridelka bodo verjetno povzročile okužbe klasov na pšenici in tritikali s fuzarijem, to je z glivo, ki je v tleh in skozi korenine prehaja v rastlino. V okuženem klasu se zrnje ne razvije, gliva pa se zaradi velike razširjenosti, žetve premalo suhega zrnja, velikega števila primesi ob žetvi in premalo suhih skladišč lahko razvije tudi v skladiščih. V okuženem zrnju lahko nastajajo mikotoksini, ki so nevarni za zdravje živali. Fuzarijske okužbe se da preprečiti s škropljenjem fungicidov med cvetenjem v klas.

Vlažno vreme je povzročalo tudi okužbe z listno pegavostjo žit, pojavljal se je tudi strgač, zato so pridelovalci v takih primerih škropili še pred cvetenjem. Škropljenje žit s fungicidi je pri pridelovalcih že uveljavljeno, v pogojih, kakršni so bili letos, je bilo za dobro zdravstveno stanje treba škropiti vsaj dvakrat. Težavam z mikotoksini se v precejšnji meri lahko ognemo, če bo požeto suho zrnje – pod 14 odstotkov vlage in bo suho zrnje skladiščeno v suhih skladiščih z ne več kot petdeset odstotkov vlage. Okužbe z glivičnimi boleznimi žit je možno zmanjšati s kolobarjem in s setvijo odpornih sort.«

Kakšna letina se obeta?

»Žita se zaradi dolge zime in hitre otoplitve v aprilu niso dovolj razrasla, zato bodo pridelki kljub zadostni količini padavin povprečni. Pri krušnih vrstah žit kljub ugodnim rastnim razmeram tudi ne napovedujemo najboljše kakovosti. Vsa ozimna žita so že začela zoreti. Z žetvijo ječmenov naj bi glede na sedanji vremenski potek začeli po 10. juliju. Strojev za žetev pa je na Gorenjskem dovolj.«

Se tudi letos obeta veliko povpraševanje po slami?

»Pridelek slame je pri pridelavi žit na Gorenjskem tudi zelo pomemben. Slama se uporablja tako za nastilj kot tudi za prehrano goveda, predvsem za uravnavanje sestave krmnega obroka pri kravah molznicah. To je tudi razlog, da gredo na Gorenjskem bolje v prodajo sorte žit z višjo slamo. V preteklosti je veljalo, da sorte z nižjo slamo dajo boljše pridelke zrnja kot tiste z višjo slamo. Danes ni več tako, potencial za visoke pridelke je tudi pri sortah z višjo slamo. Za dober pridelek je ob ugodnem vremenu pomembno, da pridelovalci posejejo zdravo in certificirano seme, da setev opravijo pravočasno in da pravočasno poskrbijo za dognojevanje, zaščito pred boleznimi in škodljivci ter za zatiranje plevela.«