Mira Delavec Touhami in Pavle Ravnohrib kot Josipina in Lovro Toman / Foto: Primož Pičulin

Ustvarjalka in glasnica slovenstva

Pred 185 leti je bila na gradu Turn v Potočah rojena Josipina Urbančič Turnograjska, ki velja za prvo slovensko pisateljico, pesnico in skladateljico. Sredi 19. stoletja, ko se je oblikovala slovenska narodna identiteta, je bila s svojim literarnim ustvarjanjem v slovenskem jeziku in siceršnjo zavedno nacionalno držo tudi pomembna glasnica slovenske narodne zavesti.

Josipina Turnograjska, prva slovenska pisateljica, pesnica, skladateljica, sedaj pa je ugotovljeno, da tudi pravljičarka, je sredi 19. stoletja živela na Turnu. Ustvarjala je zelo mlada, in ko je stara komaj 21 let umrla, je zapustila vrsto literarnih in glasbenih del. Na rojakinjo spominja spominska soba na gradu, kjer je sedaj Dom starejših občanov Preddvor, doprsni kip na pročelju gradu, spomeniški obelisk v grajskem parku in plošča z njenega groba v Gradcu v grajski kapeli. Poldrugo desetletje njeno zapuščino raziskuje ddr. Mira Delavec Touhami, prav tako preddvorska rojakinja, ki je njeno življenje in delo raziskala za svoje diplomsko in doktorsko delo, o Josipini je napisala tudi roman. Poleg tega skrbi za Josipinin grob v Gradcu. Vsako leto Kulturno društvo Josipine Turnograjske na javnem natečaju izbira najlepše ljubezensko pismo, ki jih pišejo mladi iz vse Slovenije, navdihnila pa so jih pisma, ki sta si jih pisala Josipina in njen zaročenec in kasneje mož Lovro Toman. Da slovita rojakinja v Preddvoru ni pozabljena, pričata tudi ulica in pevski zbor z njenim imenom. V teh dneh je spomin nanjo še intenzivneje oživel, saj junija občina Preddvor v njeno čast praznuje občinski praznik. Letošnjo 185. obletnico rojstva Josipine Urbančič Turnograjske (1833–1954) pa so na poseben način počastili tudi udeleženci prvega mednarodnega simpozija. Organiziralo ga je KD Josipine Turnograjske v sodelovanju s preddvorskima občino in zavodom za turizem.

Na simpoziju o Josipini Turnograjski so ugledni strokovnjaki iz Nemčije, Avstrije in Slovenije razpravljali o Josipinini umetniški zapuščini, socialnem okolju, kjer je živela in ustvarjala, o oblačilni kulturi v njenem času, o sledeh, ki jih je pustila v domačem kraju in v Gradcu, kjer je umrla 1. junija 1854 v starosti 21 let. Ob tej priložnosti je izšel tudi zbornik o Josipini Urbančič Turnograjski z naslovom Kdor dušno živi, ne umrje, ki sta ga uredila Mira Delavec Touhami in Franc Križnar. Predstavili so ga na sklepni slovesnosti ob simpoziju, na kateri je bil navzoč tudi predsednik države Borut Pahor. V slavnostnem govoru je poudaril veliko vlogo in pomen, ki ju ima Josipina v slovenskem literarnem prostoru, in sporočilnost njenih del v medsebojnem povezovanju, ljubezni in strpnosti, za kar si je v svojem kratkem življenju prizadevala tudi Josipina. Mira Delavec Touhami, raziskovalka in največja občudovalka Josipine Turnograjske, se je za ta večer oblekla v obleko, kakršne so bile značilne za Josipinino obdobje, sešila jo je Olga Bevk. Skupaj z igralcem Pavletom Ravnohribom sta z branjem odlomkov iz pisem Josipine in Lovra Tomana oživila njun čas. Tudi glasbeni nastopi (Vokalne skupine Kokrčan ob klavirski spremljali Lare Križaj, sopranistke Martine Burger in pianistke Aleksandre Naumovski Potisk, Ženskega pevskega zbora Josipine Turnograjske Društva upokojencev Preddvor) so pletli rdečo nit spomina na rojakinjo. Svoje sta k temu dodali tudi pričevanji Josipininih pranečakov, Marinke Dolžan Šitum, ki je bila prisotna na prireditvi, in dr. Vitala Ašiča, ki živi v Argentini, ki sta se vselej zelo zanimala za življenje svoje rodbine. Vital Ašič je iz daljne Argentine gojil stike z nekdanjim direktorjem doma starejših v Preddvoru Petrom Starcem, zgodovinarko Heleno Križaj, pozneje pa tudi z Miro Delavec, ki se je še kot študentka zanimala za Turnograjsko in jo je tudi spodbujal k raziskovanju in pisanju, da je (kot je zapisal) postala pravi »apostol« širjenja Josipininega duha.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 19. avgust 2009 / 07:00

Napad na Padno

Letošnji dopust sem preživel na naši strani Jadrana, ker sem že sit odgovarjanja na vprašanja: Zakaj bi dnar Hrvatom nosu? Zakaj? Saj imamo tudi mi morje.

Objavljeno na isti dan


Kronika / sreda, 12. junij 2024 / 17:15

Pogrešani Milan žrtev umora

Gorenjski kriminalisti so razrešili skrivnostno izginotje 58-letnega Milana Seršena iz Stražišča pri Kranju – bil je umorjen.

Kultura / sreda, 12. junij 2024 / 17:07

Sejalec je vsakoletna žetev

Pred tednom je v Sokolskem domu potekalo Regijsko literarno srečanje ob izidu 45. številke regijske literarne revije Sejalec. Tudi letos odlična letina ljubiteljske proze, poezije in dramatike.

Rekreacija / sreda, 12. junij 2024 / 17:06

Kolesarili v lepem vremenu

Ljubljana – Na letošnjem 43. Maratonu Franja (154 kilometrov) je nastopilo več kot 1200 kolesarjev. Zmagal je Italijan Federico Pozzetto, in sicer po tem, ko je po odločitvi žirije s prvega na četr...

Kronika / sreda, 12. junij 2024 / 17:06

Policija prijela storilca več vlomov

Škofjeloški policisti so prijeli storilca več vlomov v trgovski objekt na območju Železnikov.

Žirovnica / sreda, 12. junij 2024 / 16:59

Prešernova domačija dočakala začetek obnove

V petek sta ministrica za kulturo Asta Vrečko in direktor podjetja Kovinar gradnje ST Jernej Mrak podpisala pogodbo za obnovo in preureditev Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks.