Čaka jih še poplačilo upnikov

Loške mesnine so v družbi Arvaj mesarija že končale proizvodni in kadrovski del sanacije, čaka pa jih še dokončno poplačilo finančnih obveznosti do upnikov. Z največjim upnikom, avstrijsko »slabo banko« Heta, so pogajanja že končali.

Škofja Loka – Ko so v Loških mesninah predlansko jesen iskali mesarijo za kratkoročno sodelovanje, s katerim bi si zagotovili dodatne kapacitete za proizvodnjo klobas in salam, so se o možnostih sodelovanja pozanimali tudi pri mesariji Arvaj v Britofu, kjer pa so si v hudi krizi in finančni stiski želeli drugačnih, dolgoročnih rešitev. Z Arvajevimi so se dogovorili, kako bodo sanirali podjetje Arvaj mesarija, in kmalu za tem že storili nekatere pomembne korake: odkupili so blagovno znamko Arvaj, zaposlili Arvajeve delavce in jim izplačali zaostale plače in prispevke, se začeli o plačilu terjatev pogajati z upniki, med katerimi je največja avstrijska »slaba banka« Heta ...

Obseg predelave so podvojili

Kot je povedal Mitja Vodnjov, direktor Loških mesnin in Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka, ki je večinska lastnica Loških mesnin, zgodba z Arvajem še ni povsem zaključena. Medtem ko so proizvodni in kadrovski del sanacije že končali, naj bi do jeseni zaključili še vse postopke v okviru finančne sanacije in potlej postopoma, v naslednjih letih poplačali vse dolgove. V Arvajevem obratu v Britofu so opustili nekatere dejavnosti in se usmerili izključno v proizvodnjo izdelkov, pri tem pa so dotedanjim izdelkom dodali še nekatere nove. Mesečno količinsko proizvodnjo so z začetnih trideset ton povečali na šestdeset ton, v proizvodnji so še proste zmogljivosti, ozko grlo pa sta zorilnica in prekajevalnica, zato bodo za njuno povečanje v bližnji prihodnosti namenili pol milijona evrov. Z vsemi večjimi trgovskimi verigami so se dogovorili o prodaji Arvajevih izdelkov, za katere receptur niso spreminjali. Dodatno so zaposlili še pet delavcev.

Od Arvaja kupili pet nepremičnin

Podjetje Arvaj mesarija formalno sicer še obstaja, a ne posluje več, njegovo celotno premoženje, poleg tega pa tudi premoženje družine Arvaj, je bilo zastavljeno za poplačilo bank in drugih upnikov. Največji upnik je avstrijska »slaba banka« Heta, ki ima (brez obresti) do Arvaja 4,2 milijona evrov terjatev, vse pa je Heta zavarovala s hipoteko na Arvajevih nepremičninah. »Pogajanja s Heto so končana in tudi vsi uradni postopki so v zaključni fazi,« je dejal Mitja Vodnjov in dodal, da bosta dve nepremičnini, med njimi tudi stanovanjska hiša z mesnico v Britofu, ostali Arvajevim, pet nepremičnin pa so že odkupili od Arvajevih in z njimi poplačali del Hetinih terjatev. Objekt za predelavo mesa v Britofu potrebujejo za lastno dejavnost, preostale pa bodo prodali. Majdičev mlin v Kranju so že začeli prodajati, ostale – kmetijo na Gabrški Gori, gostilno Arvaj v Kranju, ki so jo sanirali in jo dali v najem, ter hišo poleg gostilne – naj bi prodali prihodnje leto. Med preostalimi upniki prevladujejo dobavitelji, z dvema tretjinama so pogajanja o terjatvah že končali.

Želijo kupiti objekt v Bohinju

Loške mesnine so pred šestimi leti »vstopile« tudi v lastništvo družbe Mesnine Bohinja, jo finančno sanirale in v obratu v Bohinjski Bistrici vzpostavile proizvodnjo trajnih izdelkov, ki odtlej poteka nemoteno. »V zadnjem času so se pokazale potrebe po vlaganjih v objekt, s katerimi bi zagotovili tudi uporabno dovoljenje, vendar pa v skladu s poslovno politiko vlagamo le v objekte v naši lasti. Objekt v Bohinju je v lasti Kmetijsko gozdarske zadruge Srednja vas v Bohinju, ki pa se glede prodaje še ni odločila,« je dejal Mitja Vodnjov in dodal, da jih tudi sklep skupščine Loških mesnin zavezuje k temu, da do septembra rešijo lastninsko vprašanje: ali objekt kupijo ali poiščejo alternativno rešitev. V okviru prizadevanj za rešitev problema bo še ta mesec sestanek predstavnikov lastnikov Loških mesnin z vodstvom bohinjske zadruge, na katerem naj bi se dogovorili glede odkupa živine, prodaje mleka in poslovanja predelovalnega obrata v Bohinjski Bistrici.

Preselitev iz mesta do leta 2025

V loški klavnici so lani zaklali okrog 16 tisoč govedi in bili po številu zakolov govedi druga največja klavnica v Sloveniji, že vrsto let pa so med najpomembnejšimi ponudniki slovenske govedine. »Nikoli nismo uvažali goved in govedine in je tudi v prihodnje ne bomo, kupujemo in koljemo edino slovensko govedo,« je dejal Mitja Vodnjov in poudaril, da imajo v klavnici dovolj dela. Na to vpliva predvsem dvoje: prvič – ukinitev klanja v Mesninah dežele Kranjske v Ljubljani, in drugič – vse manjši uvoz govedine ter vse večje povpraševanje potrošnikov in posledično tudi mesarjev po mesu z označbo Izbrana kakovost, ki zagotavlja, da je meso domačega, slovenskega porekla. Selitev klavnice iz središča Škofje Loke na obrobje načrtujejo do leta 2025, ob tem pa pozorno spremljajo velike spremembe v klavniški dejavnosti, kjer se ekonomika poslabšuje, pa tudi razmere na trgu. »Če bo trg stabilen in ne bo uvoza mesa, potem bo smiselna gradnja sodobnega klavniškega objekta,« je dejal Vodnjov.

Krepijo poslovno sodelovanje z zadrugami

Kmetijsko gozdarska zadruga (KGZ) Škofja Loka, ki je sicer večinska lastnica Loških mesnin, krepi tudi poslovno sodelovanje z gorenjskimi zadrugami. »K sodelovanju na komercialnem področju nas je prisilil trg, saj le tako lahko dosegamo boljše nakupne in prodajne pogoje,« je dejal Vodnjov in navedel, da so z zadrugami M-Sora Žiri, KGZ Sloga Kranj, KZ Naklo in KGZ Sava Lesce razvili različne oblike sodelovanja, predvsem sodelujejo pri odkupu in prodaji kmetijskih pridelkov ter pri nabavi kmetijskega reprodukcijskega materiala za kmete.