Vagon vlaka, v katerem je na ogled muzejska razstava. / Arhiv Gorenjskega muzeja

Dediščina nas povezuje

Petinšestdeset let Gorenjskega muzeja (18)

Bližajo se počitnice. Morda vas te vrstice nagovorijo, da se odpeljete na izlet z avtovlakom, ki vozi na relaciji Bohinjska Bistrica–Nova Gorica. Eden od vagonov je od maja lani spremenjen v pravi muzej, saj v njem lahko spoznate inženirja Maksa Klodiča, ki je na začetku dvajsetega stoletja sodeloval pri gradnji bohinjskega predora. Muzejsko pripoved smo v sodelovanju s Slovenskimi železnicami, Občino Bohinj, turističnimi organizacijami in posamezniki pripravili v Gorenjskem muzeju, na kar smo ponosni tudi ob 65. obletnici ustanovitve našega muzeja. Z raziskovanjem in dediščino bohinjskega predora se v Gorenjskem muzeju ukvarjamo že 15 let. V Bohinjski Bistrici smo pripravili več razstav in zbrali veliko dragocenega gradiva. Bohinjski predor je bil prebit maja 1906, Bohinjska proga pa je za železniški promet stekla julija 1906. Pri gradnji je sodelovalo veliko zanimivih mož, med njimi tudi Maks Klodič.

Otroštvo in mladost je preživljal v vasi Klodiči v Beneški Sloveniji, kjer je bil rojen leta 1875. Šolal se je na reški pomorski akademiji, na goriški realki in na Tehniški visoki šoli na Dunaju, kjer si je pridobil naziv inženir. Kot gradbeni nadzornik in geodet je bil nameščen na gradbišče bohinjskega predora, ki je bilo v začetku dvajsetega stoletja gradbišče evropskega pomena.

Z družino je stanoval v Bohinjski Bistrici. Bil je tudi slikar in humorist. Za preteklost Bohinja je pomemben tudi kot soavtor načrtov za cesto in žično železnico ter zobato železnico na Triglav. Vzpon njegove poklicne poti se je nadaljeval po prvi svetovni vojni. V novem političnem sistemu po drugi svetovni vojni pa je bil pozabljen strokovnjak, za katerega ni bilo mesta.

Maks Klodič je zapisal: »Mogočen predor nam bo naredil pot skozi velikanske gore.« Gradnja karavanško-bohinjske železniške proge in bohinjskega predora na začetku dvajsetega stoletja je spremenila življenje in odprla nove poti v gospodarskem smislu. Danes sta življenjska pot Maksa Klodiča in gradnja bohinjskega predora dve dediščinski zgodbi, ki odpirata nove možnosti sodelovanja in nove poti pri predstavljanju naše skupne dediščine in naravnih lepot, ki nas obdajajo. Tako bomo ob koncu tega meseca muzejsko zgodbo bohinjskega predora predstavljali v Beneški Sloveniji, v vasi Klodiči, kjer se je rodil Maks Klodič. Tu še živijo njegovi potomci. Kasneje se bo razstava selila v Čedad. To so kraji, kjer zamejski Slovenci hrepenijo po slovenski kulturi, po slovenski besedi, po slovenski dediščini, ki nas združuje tudi prek meja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sobota, 10. avgust 2019 / 17:34

Na Rebrco prihajajo športniki

Mladinski center na Rebrci, v katerega so predvsem po zaslugi župnika v Železni Kapli Poldija Zundra preuredili skoraj 800 let staro graščino oziroma komendo, julija in avgusta ne počiva. V soboto,...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 3. junij 2018 / 23:26

Volivci največ glasov namenili SDS

Na današnjih predčasnih državnozborskih volitvah so volivci največ glasov, 25,03 odstotka, namenili SDS, kažejo delni neuradni izidi glasovanja po skoraj vseh preštetih glasovnicah. Drugouvrščena LMŠ...

Tržič / nedelja, 3. junij 2018 / 11:47

Za več nadzora previsokih živih mej

Medobčinski inšpektorat Kranj je lani uvedel 22 postopkov zaradi zastiranja preglednosti v križiščih v tržiški občini. Vozniku so za divjanje po Snakovški cesti v Križah izrekli tisoč evrov globe in d...

GG Plus / nedelja, 3. junij 2018 / 11:37

Krsta

Irena je zelo posebna ženska. Pa ne le zato, ker je pri svojih petinšestdesetih zelo dobro videti, temveč zato, ker je kljub težkemu življenju tako polna dobre volje, nagajivosti in energije, da jo...

Gospodarstvo / nedelja, 3. junij 2018 / 11:32

Ocenili škodo, ki jo je povzročil vetrolom

Kranj – Predpisi, ki urejajo področje naravnih nesreč, uvrščajo med naravne ujme tudi vetrolom, zaradi katerega je treba v koledarskem letu posekati oziroma spraviti iz gozda več kot 400 tisoč kubi...

Razvedrilo / nedelja, 3. junij 2018 / 11:23

Ste že pokusili jedi iz cvetja?

V sklopu prireditve Igra rož v Kamniku lahko še ta konec tedna na stojnicah ulične kuhinje v Parku Evropa pokusite tudi jedi iz cvetja. Poleg hamburgerjev, »šmorna«, vafljev, firštovega golaža s tu...