Večni da!

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / četrtek, 31. maj 2018 / 10:00

V soboto smo mlad par pospremili na njuno skupno življenjsko pot. Civilno poroko sta imela v čudovitem in idiličnem okolju ob jezeru Jasna v Kranjski Gori. Lepo vreme ter pogledi na vršace so še osmislili njuno in naše veselje. Poroka je bila dolgo načrtovana, mladoporočenca sta vložila veliko svojega truda, želja in upanja, da bo to njun lep in poseben dan. Ostali smo se z njima veselili. Predvsem smo jima želeli, da je to šele začetek najlepšega dela skupnega življenja. Mnogi starejši zakonci se nasmihajo in pripomnijo kakšno (svojo) modrost: ja, ja, to je šele začetek, no, bosta že videla, nevihte, oblaki, temni dnevi, prepiri, skrbi … Bolj prikrito kot naglas želijo povedati, da vsak dan ni poročni dan. Pozabijo pa povedati, da ravno iz lepote poročnega dne in iz moči skupne zaobljube mož in žena lahko vse življenje črpata moč, upanje in pogum za rast njunega odnosa. Pozabijo povedati, da imata samo onadva škarje in platno v rokah. To je njuna največja moč. Onadva lahko odločata, kaj bosta naredila s svojim zakonskim zadovoljstvom. Vemo samo to, da če ne bosta nič naredila, se bo njuno zadovoljstvo z leti zmanjševalo. Ti prišepetovalci pozabijo povedati, kako nujno se je v zakonu povezati preko ranljivosti. Zato mladoporočencem le povejmo resnico, da je ravno ranljivost vstop v srečno skupno življenje. V ranljivosti si upamo povedati, kdaj smo prestrašeni, žalostni, jezni, razočarani, neslišani. Vsi tisti, ki radi svetujejo, ne povedo, naj se o problemih pogovarjamo, naj jih ne pometamo pod preprogo. In vsi ti tudi ne povedo, da je sramotenje in poniževanje zakonca zelo uničujoče za zakonski odnos.

Zagovorniki pozitivne psihologije zelo poudarjajo, da mora biti v zakonu veliko ljubezni, smeha, sonca in svetlobe, dobrote, pozitivnih emocij, ki bodo uničile negativna čustva (kar seveda ni res), da ne smemo misliti na težke trenutke in naj jih kar vržemo stran. Preveč enostavno, kajneda.

Zato je bolj koristno svetovati mladim zakoncem, naj se od prvega dne skupnega življenja trudijo investirati v zakonski odnos le najboljši del sebe. Res je, da to ne pride samo od sebe. Moramo se potruditi poiskati najboljši del sebe. Tako osrečimo sebe in zakonca. Povejmo mladim zakoncem, da mora vsak zakonski odnos skozi fazo zorenja, kjer so prepiri obvezni. Vprašanje je le, koliko časa preživimo v prepirih, ko smo brez stika. To so lahko kratka obdobja. Povejmo jim, da so otroci le posledica zakonskega odnosa in da je lahko vzgajati, ko smo usklajeni. Povejmo jim, da je osebnostna rast lažja v paru. Lepše je, ko se dva skupaj trudita in pomagata drug drugemu. Z izkušnjami, ki jih imamo, le pomagajmo mlademu paru. Največ jima bomo pomagali, če ne bomo preveč svetovali, temveč bolj delili svoje izkušnje, napake in ju opogumljali.