Urban Ažbe, graditelj brezjanske kapele Marije Pomagaj

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (148)

V Sloveniji je izredno veliko zaselkov z imenom Javorje. Eno od številnih je tudi v občini Gorenja vas - Poljane, kjer se je 21. maja leta 1715 rodil pomemben slovenski teolog Urban Ažbe (zanimivo je, da se je v Dolenčicah pri Javorjah 30. maja 1862 rodil tudi slovenski slikar Anton Ažbe), ki je bil med drugim tudi stolni kanonik v Ljubljani. Ko je bil župnik v Begunjah in kasneje v Mošnjah, se je odlikoval tudi kot graditelj brezjanske kapele Marija Pomagaj v podružnični cerkvi sv. Vida na Brezjah. Kapela je bila postavljena leta 1800 kot spomin na začetek novega stoletja in je bila posvečena Mariji, pomoči kristjanov. Ob hitro rastočem številu romarjev pa je bila kasneje zgrajena povsem nova in večja cerkev sv. Vida.

Urban Ažbe je bil med ljudmi znan kot častilec Matere božje. Pogosto je zahajal v kapelo in v njej maševal. V času župnikovanja v Mošnjah je doživel več prihodov francoske vojske na Kranjsko (v letih 1797 in 1809) in tudi njihovo oblast, s katero so v cerkveno življenje uvajali racionalistična načela in odpravili vrsto oblik praktičnega verskega življenja. Delo za gradnjo kapele je zato mogoče razlagati tudi kot njegovo reakcijo na nove duhovne silnice, ki so se uveljavljale v javnem življenju. V času študija v Innsbrucku se je srečal z Marijino upodobitvijo, ki jo je za tamkajšnjo cerkev (sedaj stolnico) sv. Jakoba naslikal Luka Cranach in je kasneje leta 1814 služila kot vzor Leopoldu Layerju pri izdelavi podobe Marije Pomagaj.

Urban Ažbe je s pomočjo starejšega brata Matije, župnika v Javorjah, študiral teologijo v Gorici. Študij je nadaljeval leta 1776 na univerzi v Innsbrucku. Ko je opravil obvezni filozofski tečaj, je bil po dopolnitvi teološkega študija leta 1779 promoviran za doktorja teologije. Pet let je kot kaplan služboval v škofiji Brixen (kamor je spadal tudi Innsbruck) in se nato vrnil v ljubljansko škofijo. Nato je bil štiri leta kaplan v Velesovem (1784–1788). V Škofji Loki je bil najprej deset mesecev provizor vikariata sv. Jakoba, nato tri leta vikar, novembra 1792 pa je postal župnik v Begunjah na Gorenjskem, kje je vodil župnijo do julija 1796, ko je bil prestavljen v Mošnje, kjer je deloval do leta 1819, ko je postal v Ljubljani stolni kanonik. V okviru škofijske kurije je prevzel še vrsto drugih nalog. Med drugim je bil svetnik škofa Avguština Gruberja, dekan dekanije Ljubljana, šolski inšpektor in direktor teoloških študijev v Bogoslovnem učilišču na cesarsko-kraljevem liceju v Ljubljani, kakor se je ustanova imenovala od časa po obnovitvi teološkega študija po odhodu Francozov. Bil je med kanoniki, s katerimi je škof Gruber stolni kapitelj spremenil iz povsem plemiške ustanove v večini neplemiško.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Žirovnici se je 21. 5. 1825 rodil duhovnik in narodni delavec Urban Golmajer. Bil je kaplan in župnik po istrskih krajih. Med Slovenci in Hrvati je deloval v narodnem duhu. Kmete je učil sadjarstva, sviloprejstva in čebelarstva.

V Kranju so 21. 5. 1926 družbeniki Gustav Horak in Pavel Markgraf, industrialca iz Lodza, in Franjo Sirc iz kranjske podružnice Slavenske banke ustanovili tekstilno podjetje Intex, ki je močno vplivalo na razvoj mesta.

Blejski grad je bil kot castellum Veldes 22. maja 1011 prvič omenjen v darilni listini nemškega kralja Henrika II. briksenskemu škofu Adalberonu.

Na Rodinah pri Žirovnici se je 26. 5. 1891 rodil slovenski pisatelj Janez Jalen.