Črni Napoleon

Trdnjava Fort de Joux stoji nad reko Doubs v seve­rnovzhodni Franciji v bližini švicarske meje. Tu je 7. aprila 1803 za posledicami nevzdržnih jetniških razmer izdihnil Toussaint Lou­verture, imenovan tudi Črni Napoleon. Rojen je bil kot suženj beninskega rodu maja 1743 na plemiški plantaži de Breda na Haitiju. Imel je dokaj blagega gospodarja. Na plantaži je deloval tudi duhovnik Simon Bastide, ki ga je navdušila fantova bistrost. Naučil ga je brati in pisati ter mu vcepil osnove latinščine. Ko je bilo Tou­ssaintu petnajst let, je najraje bral o Juliju Cezarju in Aleksandru Velikem. Bil je izjemnega duha, in kar se je izkazalo pozneje – vojaški strateg brez primere. Bil je zagrizen pristaš vuduja, starih afriških verovanj, pomešanih s krščanstvom, ter eden prvih borcev za neodvisnost Latinske Amerike in odpravo suženjstva.

Leta 1791 je državljanska vojna na Haitiju dosegla vrhunec; zmagovalec je bil Toussaint Louverture. Leta 1793 je bilo odpravljeno suženjstvo v francoskem delu otoka Hispaniola, torej na Haitiju, leto pozneje pa tudi v španskem delu – današnji Dominikanski republiki. »Rodil sem se kot suženj, a v meni je bila duša svobodnega moža,« je znani rek prvega francoskega črnega generala, ki je leta 1799 postal guverner kolonije Saint Domingue. Poskušal je dvigniti gospodarstvo, uvedel zemljiške reforme. Leta 1801 je zasedel še španski del Hispaniole. Najbolj donosna evropska kolonija naj bi se osamosvojila. Leta 1802 je prišlo do spora s Francijo, ki ni izpolnila obljube za dodelitev pravic črnskemu prebivalstvu. Napoleonu se je Louverturova miselnost zdela nevarna in na Haiti je priplula posebna vojaška odprava. Toussainta so ujeli. Verige zanj so bile v Franciji pripravljene … Devet mesecev po njegovi smrti, 1. januarja 1804, je Haiti postal republika … A blagostanja ni bilo. Kot žrtev pogoltnih diktatur je Haiti danes med najrevnejšimi državami sveta, Toussaint Louverture pa filmski in televizijski junak tragične usode.

Svinjska ribica po kreolsko

Za 4 osebe potrebujemo: 500 g svinjske ribice, 1–2 rdeča majhna čilija, pol žličke naribanega ingverja, pol žličke zmletega koriandra, pol žličke zmletega kumina, 3 žlice kokosovega olja, 2 limeti – sok, 250 g korenja, 250 g mladega pora, 2 žlici kokosovega olja, 1 čebulo, 1 strok česna, 100 ml zelenjavne juhe, 400 ml nesladkanega kremastega kokosovega mleka, 1 sesekljano čebulo, 1 sesekljan strok česna, 1 žlico karija, 1 mango.

Svinjsko ribico oplaknemo, osušimo in zrežemo na medaljone. Čilija očistimo semenja in ju narežemo na tenke trakce. Z oljem zmešamo čili, koriander, kumin, ingver, sok 1 limete in damo meso v marinado za najmanj dve uri. Medtem očistimo in operemo zelenjavo in jo narežemo na tenke kolobarčke.

Meso vzamemo iz marinade in ga opečemo na žlici olja, po eno minuto na vsaki strani. Medaljone prelijemo z zelenjavno juho in kokosovim mlekom, dodamo čebulo in česen in sok 1 limete. Pražimo 10 minut, dodamo zelenjavo in pražimo še 10 minut. Solimo. Tri minute preden je jed gotova, dodamo še na rezine narezan in olupljen dobro zrel mango. Ponudimo z rižem basmati.

Pa dober tek!