Delnice Gorenja mamijo

Po objavi odločitve Gorenja, da bo njegov prihodnji strateški partner kitajska skupina Hisense, je vrednost delnic velenjske družbe na Ljubljanski borzi močno zrasla.

Delnice Gorenja zrasle v nebo

Novica, da namerava kitajski Hisense prevzeti Gorenje, je tečaj delnice velenjske družbe na Ljubljanski borzi prejšnji teden povzdignila v nebo. Z okoli šestih evrov je cena delnice po napovedi kitajskega prevzemnika, da bo za delnico ponudil 12 evrov (pod pogojem, da prevzame več kot polovico delnic), hitro skočila na več kot 11 evrov. Iz Hisenseja, ki so ga v Gorenju izbrali za prihodnjega strateškega partnerja, so sicer v začetku tedna napovedali, da bodo pospešili razvoj Gorenja in ohranjali stabilnost delovnih mest. Varovali in razvijali bodo obstoječe blagovne znamke podjetja Gorenje, izkoristili vrhunske tehnologije, izdelke in globalne kanale za krepitev in širitev Gorenja, so obljubili.

Yaskawa načrtuje dodaten obrat v Kočevju

Japonska korporacija Yaskawa bo v Kočevju, kjer že gradi svojo prvo evropsko tovarno robotov, postavila tudi obrat za proizvodnjo elektromotorjev in elektronskih komponent, v katerem bi zaposlili do 250 ljudi. O tem so v ponedeljek prvi mož Yaskawe Europe Manfred Stern, gospodarski minister Zdravko Počivalšek in kočevski župan Vladimir Prebilič ob prisotnosti premierja Mira Cerarja podpisali pismo o nameri. Yaskawa, največja svetovna proizvajalka industrijskih robotov, bo tako v Kočevju odprla do 500 novih delovnih mest.

Florjančič: sodstvo dela dobro

Na vrhovnem sodišču so v sredo predstavili poročilo o delu slovenskega sodstva v letu 2017. Po besedah predsednika sodišča Damijana Florjančiča je stanje v slovenskem sodstvu dobro, saj v celoti obvladujejo tekoči pripad, hkrati pa tudi postopoma zmanjšujejo število nerešenih zadev. Slednjih je okoli 160.000 oziroma 13 odstotkov manj kot v letu 2016 in 55 odstotkov manj kot leta 2012. Florjančič je ob tem opozoril, da se po drugi strani zmanjšuje tudi število rešenih zadev, kar je posledica zmanjševanja števila sodnikov in večje kompleksnosti zadev. Skrajšal se je tudi povprečen čas reševanja zadev; lani je znašal 3,4 meseca, predlani pa 3,7 meseca. Povprečen čas reševanja pomembnejših zadev znaša 7,7 meseca, kar je enako kot leta 2016. Predsednik vrhovnega sodišča je še opozoril, da je v Sloveniji trenutno 43,1 sodnika na 100.000 prebivalcev, kar je nad povprečjem EU, vendar pa bi nadaljnje zmanjševanje njihovega števila lahko prineslo težave.

Po Pahorju ovaden še Erjavec

Potem ko je nekdanji slovenski veleposlanik v Avstraliji in predsednik stranke Novi socialdemokrati Milan Balažic zaradi njegove vloge pri sklenitvi arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško aprila kazensko ovadil predsednika republike Boruta Pahorja, je v sredo podobno ovadbo na ljubljanskem okrožnem tožilstvu vložil tudi zoper tedanjega in zdajšnjega zunanjega ministra Karla Erjavca. Novi socialdemokrati Erjavcu očitajo zlorabo uradnega položaja, nevestno delo, izdajo tajnih podatkov in napad na neodvisnost države. »Ker Slovenija zaradi njegove dejavnosti nima teritorialnega dostopa do odprtega morja, se je morala po njegovi krivdi odreči delu ozemlja in teritorialnega morja po stanju na dan 25. 6. 1991, kar je v nasprotju s 4. členom Ustave Republike Slovenije,« piše v ovadbi zoper Erjavca. Slednji je že v torek dejal, da očitki niso resni in da bo prisiljen zaradi razžalitve ovaditi Balažica, če bo ta res vložil ovadbo zoper njega.

Zahteva za izredno sejo

Potem ko je vodstvo ljubljanskega kliničnega centra prejšnji teden prejelo odpovedi treh kardiologov iz službe za otroško kardiologijo, kjer zdaj ostaja le še ena zdravnica, ki pa ji pogodba o zaposlitvi poteče čez en mesec, so v poslanskih skupinah SDS in NSi vložili zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora. Na njej bi obravnavali izredne razmere na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Generalni direktor kliničnega centra Aleš Šabeder je sicer razložil, da iščejo možne rešitve znotraj zavoda, države in tudi v tujini, obstaja pa tudi možnost ukinitve programa, trenutno pa na tem področju sodelujejo s češkim centrom. Trije otroški kardiologi so dali odpoved, ker naj bi bil sistem, ki ponuja prisotnost otroškega srčnega kirurga le dva operativna dneva v mesecu, nevaren za bolnike in zdravstveno osebje. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Ana Medved je navedla, da bodo kardiologi glede na odpovedni rok svoje delo opravljali do ustanovitve novega Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni, ki da bo začel delovati do 1. julija.