Marici Albreht so podelili naziv častne predsednice društva Cvetke. / Foto: Tina Dokl

Zgled kreativnosti in veselja

V Žireh se v teh dneh odvijajo tradicionalni Slovenski klekljarski dnevi, v okviru katerih so na ogled številne razstave klekljanih izdelkov, obenem pa so pripravili pester spremljevalni program.

Žiri – »Narod brez tradicije je narod brez prihodnosti. Žirovci pa znamo biti ponosni na tradicijo,« je ob odprtju 12. Slovenskih klekljarskih dni poudaril žirovski župan Janez Žakelj. Tako tudi v klekljarskem društvu Cvetke vsako leto spomnijo na del žirovske tradicije, ki je bila po županovih besedah še pred desetletji za njihove prednike obvezen del vsakdana. »Klekljali so tudi po dvanajst ur na dan, da so zaslužili za preživetje.« Danes je pri klekljanju poudarek na druženju in medgeneracijskem sodelovanju. Klekljanja se ta čas v Žireh uči več kot sto osnovnošolcev. »Tudi zato, ker ste jim člani društva Cvetke zgled kreativnosti in veselja,« je prepričan župan.

Žirovske klekljarice so tako tudi letos pripravile vrsto izdelkov, ki so do srede na ogled na več lokacijah po Žireh. »Ti izdelki so prava paša za oči in so nam resnično lahko v ponos. So dokaz, kako uspešno je moč združiti izkušenost mojstric in mladostno radoživost,« je bil nad razstavljenimi izdelki navdušen župan, ki se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki znanje klekljanja prenašajo iz roda v rod in tako ne le ohranjajo tradicijo, ampak obenem otroke učijo pomembnih veščin, kot so potrpljenje, vztrajnost, spretnost in ustvarjalnost. Pri pripravi izdelkov za razstave so po besedah podpredsednice društva Cvetke Mojce Albreht znova posegle v zgodovino, saj so klekljale čipke, za katere je vzorce risal Janez Oblak, ki so ga Žirovci poznali tudi pod imenom Žunarjev oziroma Strojarjev Janez. V njegovi zapuščini so našli tudi katalog Jugoslovanske čipke iz leta 1938, ki ga je izdal Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt. Na eni od razstav so tako na ogled še čipke, ki so nastale po vzorcih iz tega kataloga.

Ob odprtju klekljarskih dni so razglasili tudi rezultate natečaja, v okviru katerega so letos ustvarjali pod naslovom Čipka na mojem šalu. Prejeli so kar 75 šalov, od tega dva celo iz Hrvaške. Komisijo je najbolj navdušil šal Andreje Štern iz Cerkelj na Gorenjskem. Posebno presenečenje pa so ob tej priložnosti pripravili za nekdanjo dolgoletno predsednico društva Cvetke Marico Albreht, legendarno žirovsko klekljarsko učiteljico, ki po besedah Mojce Albreht predstavlja sinonim za klekljanje. Za njene posebne zasluge pri razvoju klekljarstva v Žireh so ji namreč podelili naziv častne predsednice društva. »Kar sem delala, sem delala z dušo in srcem. Še zdaj rada klekljam in učim, kar pomeni, da rada živim,« se je priznanja razveselila Marica Albreht.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / četrtek, 5. december 2013 / 12:13

Povej, kaj sanjaš ...

Poročena sem že vrsto let in zato so me današnje sanje precej vznemirile: sanjala sem, da sem se poročila: bila sem v beli dolgi obleki. S številnimi svati smo stali v cerkvi, ki je bila č...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...