Kazni za oživljanje nacifašizma

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Kranj / ponedeljek, 23. april 2018 / 08:31

Zveza združenj borcev za vrednote NOB in veteranske organizacije predlagajo kazen za spodbujanje fašističnih in nacističnih idej.

Kranj – Zaradi vedno pogostejših žalitev narodnoosvobodilnega boja, laži o domobrancih kot slovenskih osvoboditeljih in nekaznovanih primerov razkazovanja fašističnih in nacističnih simbolov, na primer izobešanja nacistične zastave s kljukastim križem v Ljubljani, sem se odločil, da je temu treba postaviti mejo, je v torek v Kranju povedal Marjan Križman, podpredsednik Zveze združenj za vrednote NOB Slovenije. V kranjski občinski dvorani je bil eden od pogovorov po Sloveniji, na katerem so pobudnik akcije Marjan Križman, sekretar Zveze Aljaž Verhovnik, dr. Miran Hladnik in Lado Nikšič predstavili predlog za dopolnitev kazenskega zakonika, ki naj bi prepovedoval in omogočil kaznovanje z zaporom do dveh let vseh, ki na kateri koli način oživljajo in spodbujajo fašistične in nacistične ideje. Take zakone poznajo v Italiji, v Nemčiji in v Avstriji, od koder je prišel na pogovor tudi tajnik Zveze koroških partizanov Andrej Mohar in povedal, da so učinki takšnega zakona pozitivni. Zaradi hvaljenja, da je bil stari oče nacist, in razkazovanja njegove fotografije je avstrijsko zunanje ministrstvo iz Izraela odpoklicalo svojega diplomata. Marjan Križman in Aljaž Verhovnik sta povedala, da so s predlogom za sprejem takega zakona seznanjene vse parlamentarne stranke in da z njim soglaša tudi večina veteranskih organizacij. Sprejem zakona, ki bo zahtevno pravno vprašanje, pa bo naloge prihodnjega sklica državnega zbora.

Dr. Miran Hladnik in Lado Nikšič sta opozorila na slabo stanje nekaterih spomenikov NOB. Nič manj pa ne skrbijo primeri poškodovanj spomenikov in obeležij, ko se krivec najpogosteje ne najde, za obnovo pa je kup izgovorov. Po Nikšičevem mnenju ne gre le za varovanje spomenikov, ampak tudi rdeče zvezde, ki je bila v primeru NOB simbol svobode in odpora. Dr. Miran Hladnik je opozoril na nevarnost, da v obnovljen Aljažev stolp na vrhu Triglava ne bo vrnjena plošča v spomin na vzpon partizanskih patrulj leta 1944 na Triglav, na razvitje slovenske zastave in na odstranitev italijanskega mejnega kamna. Plošča je bila leta 1992 odstranjena, takratna vlada pa je sprejela tudi odlok, ki je prepovedoval nameščanje spominskih plošč na območju Triglava.