Knjižnica Gorenjskega muzeja

Besedilo: Mag. Barbara Kalan
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 23. april 2018 / 09:53

Petinšestdeset let Gorenjskega muzeja (12)

Slovenske muzejske in galerijske knjižnice imajo dolgo tradicijo obstoja, saj so prve med njimi pričele delovati sočasno z rojstvom javnih muzejev v Sloveniji. Tudi v Kranju je bila muzejska knjižnica ustanovljena v okviru novega muzeja, in sicer leta 1963, ko je občinski ljudski odbor Kranj združil Mestni muzej in Muzej revolucije v Gorenjski muzej. Sprva je imela knjižnica svoje prostore v Mestni hiši, imela pa je zaposlenega tudi knjižničarja. Med letoma 1963 in 1966 je bilo knjižnično gradivo inventarizirano in vneseno v abecedni imenski in stvarni katalog, urejena je bila tudi tekoča periodika. Leta 1972 se je v knjižnici začela urejati bogata zbirka drobnih tiskov Gorenjskega muzeja in sorodnih ustanov, ki jih muzej pridobiva z zamenjavo. Leta 1980 se je knjižnica iz Mestne hiše preselila v nove prostore, v stavbo starega župnišča na Tavčarjevo ulico 43, kjer je imel Gorenjski muzej svoje upravne in razstavne prostore. Kasneje se je knjižnica selila še dvakrat. Po prenovi kompleksa Khislstein leta 2012 ima muzejska knjižnica svoje prostore na Tomšičevi 44 v gradu Khislstein.

Knjižnica Gorenjskega muzeja je specialna knjižnica s področja kulture. S svojim delom in z zbirkami podpira delovni proces matične ustanove. Njena osrednja naloga je graditev, urejanje in izposoja specializiranega knjižničnega fonda, ki spremlja in dopolnjuje vsebino muzejskih in galerijskih zbirk. Hrani knjižnično gradivo s strokovnih področij, ki so zastopana v muzeju: zgodovina, etnologija, muzealstvo, umetnost in umetnostna zgodovina, arheologija, domoznanstvo, fotografija, književnost in literarna zgodovina, kulturna zgodovina in bibliotekarstvo. Knjižnica je odprta za javnost, s čimer uresničuje izobraževalno-raziskovalni interes javnosti. Zagotovo ni mogoče pripraviti razstave, pedagoškega programa ali muzejskega večera brez referenčne literature. Ko pa razstave zaprejo svoja vrata, ostanejo obsežni razstavni katalogi, zborniki, strokovne in poljudne publikacije, pedagoško in drugo gradivo kot trajnejši dokument časa. Naloga muzejske knjižnice je, da skrbi za njihovo ohranitev, širitev in dostopnost. Knjižnica ima tudi bogato domoznansko zbirko in zbirko plakatov z območja Gorenjske. Najpomembnejše zbirke v knjižnici Gorenjskega muzeja so Prešerniana, Gorenjski kraji in ljudje, zbirka razstavnih katalogov in Zbirka Ivana Franketa.

»Knjižničarji ne vedo vsega. Vedo pa, kako najti vse.« Vabljeni v knjižnico Gorenjskega muzeja!